A na začetku celotne operacije ni niti najmanj kazalo, da bi lahko zgodba dobila takšen epilog. Policisti so namreč uspešno izpeljali akcijo, s katero so razbili združbo, ki se je ukvarjala s tihotapljenjem velikih količin vojaškega orožja iz Bosne in Hercegovine v Francijo. Poleg Krajnovića sta v njej sodelovala še brata s celjskega območja, lovke celotne skupine pa so segale tudi v BiH, kjer so policisti zaradi vpletenosti v nečedne posle prav tako stopili na prste nekaj bosanskim državljanom.
Orožje prodajali policistom pod krinko
Ključni del zgodbe sega v september 2008, ko so policisti po dolgotrajni operaciji osumljencem zadali odločilni udarec. Prijeli so namreč oba brata, doma v okolici Celja, medtem ko so Krajnovića na podlagi mednarodne tiralice dva meseca kasneje aretirali v Franciji in ga zatem predali naši državi. Od takrat in vse do konca procesa na okrožnem sodišču v Celju, ko so ga oprostili vseh obtožb, je bil Krajnović v priporu.
Obtožbe na račun trojice so bile hude, saj jim je tožilstvo očitalo, da so iz Bosne in Hercegovine v Slovenijo in nato naprej v Francijo kot končnim ciljem tihotapili nekaj kilogramov vojaškega plastičnega eksploziva pentrit, prav tako pa naj bi v isto smer potovalo tudi več raketometov tipa RBR M80, bolj znanih pod imenom zolja. Gre za vojaško orožje, s katerim seveda ni dovoljeno trgovati. Ko so celjski kriminalisti prišli na sled trojici, se je v preiskavo vključilo tudi tamkajšnje tožilstvo, ki je zaradi zbiranja dokazov, da gre v tem primeru res za trgovino z orožjem, odobrilo tudi ukrepe tajnega opazovanja in delovanje tajnih delavcev pod krinko.
Prav slednji so preiskovalcem priskrbeli ključne dokaze v celotni zgodbi, saj je aprila 2008 eden od osumljene trojice policistu pod krinko za 5500 evrov prodal 7,3 kilograma eksploziva pentrit, konec julija pa nato v Novem Gradu v Bosni in Hercegovini drugemu tajnemu delavcu policije še 11,5 kilograma pentrita, za kar je prejel 5800 evrov. Pika na i je bila nato še prodaja desetih zolj v začetku poletja, ki sta jo v Banjaluki v BiH izvedla dva od treh osumljencev. V žep sta pospravila 4500 evrov, a kaj, ko je bil tudi tokrat kupec orožja policist pod krinko.
Obsojen samo državljan BiH
Proces na celjskem sodišču se je maja 2010 končal z obsodbo obeh bratov. Enemu, ki naj bi bil kolovodja orožarskih poslov, so zaradi nedovoljenega prometa z orožjem ali eksplozivom izrekli enotno zaporno kazen v višini kar šestih let, medtem ko jo je drugi zaradi pomoči pri nečednem početju odnesel z enim letom zapora. Krajnovića, ki mu vseeno niso mogli z vso gotovostjo dokazati vpletenosti v orožarske posle, pa so že na prvi stopnji oprostili vseh obtožb. Enak epilog je sicer na koncu doživel tudi proces proti bratoma, saj je njuno obsodbo razveljavilo vrhovno sodišče. Glede na ugotovitve vrhovnih sodnikov so morali iz kazenskega spisa nato izločiti določene listine, potem je tožilstvo umaknilo obtožbo, postopek pa je bil ustavljen. Zakaj se je tudi v tem delu primer končal brez obsodbe, nam ni uspelo ugotoviti, verjetno pa so vrhovni sodniki sledili ugovorom zagovornikov obeh bratov, ki so že med procesom v Celju med drugim opozarjali, da so pri navideznem odkupu orožja in eksploziva na ozemlju BiH sodelovali tudi tajni delavci iz vrst slovenske policije, čeprav to v odredbi za te ukrepe ni bilo navedeno. Po mnenju zagovornikov je bil zato navidezni odkup nezakonit, saj naj bi bil izveden brez ustrezne pravne podlage.
Po dostopnih podatkih je tako edini, ki je bil v tem primeru obsojen zaradi trgovanja z orožjem in eksplozivom, bosanski državljan Velimir Mihajlović, ki so ga tamkajšnji organi pregona prijeli poleti 2008, saj so ugotovili, da je vpleten v orožarske posle s Krajnovićem in enim od bratov s celjskega območja. Mihajlović je pred tremi leti priznal krivdo in se s tožilstvom BiH pogodil za kazen treh let in treh mesecev zapora.
Radomir Krajnović je kasneje vložil odškodninsko tožbo proti naši državi. Ker je leto in pol neupravičeno preživel za zapahi pripora, je sprva zahteval več kot 235.000 evrov odškodnine in še plačevanje skoraj 2800 evrov mesečne rente, a je nedavno z državnim pravobranilstvom sklenil zunajsodno poravnavo. Skupaj bo tako za premoženjsko in nepremoženjsko škodo prejel 92.812 evrov.
