Ko se na cesti zatakne, postanemo živčni. Kar je razumljivo, poleti so meseci selitve narodov na počitnice in izlete. In ko se na prenatrpane ceste spravijo različno naučeni vozniki, lahko hitro pride do težav. Če v veliki meri odgovorni neprestano ponavljajo, da prehitra vožnja ubija, se lahko vprašamo, kaj je s prepočasno vožnjo. Tudi ta je po svoji logiki nevarna. Na cestah je namreč kar nekaj voznikov, ki se v asfaltno džunglo podajo bolj poredko, zato imajo manj vozniških izkušenj, slabše se prilagajajo gneči, velikokrat vozijo nelogično ali reagirajo povsem drugače od pričakovanega.
Ravnanje manj izkušenih spontano in nepredvidljivo
»Splošno prepričanje je, da so med počasnejšimi vozniki na cesti tisti, ki so že v letih. Vendar statistika govori drugače. Starejši vozniki povzročijo manj prometnih nesreč, so bolj previdni in z dolgoletnimi izkušnjami. Je pa res, da se z leti pojavijo nekatere spremembe, ki lahko vplivajo na varno vožnjo. To velja predvsem za vid, sluh, kognitivne spremembe in različne bolezni. Tudi prometni predpisi in pravila so se spremenili, odkar so ti vozniki opravljali vozniški izpit. Zato ni nič nenavadnega, če so na cesti velikokrat bolj počasni, previdni, negotovi. S svojo vožnjo pa velikokrat spravljajo v slabo voljo ostale udeležence v prometu,« pravi Vesna Marinko, vodja Sektorja za razvoj in koordinacijo varnosti cestnega prometa pri Javni agenciji RS za varnost prometa (AVP).
Vozniki, ki vozijo manj, so seveda tudi manj izkušeni. Zato je njihovo ravnanje spontano in tudi nepredvidljivo. Manj vešči so tudi pri vožnji, posebej v tistih elementih, s katerimi se srečujejo poredko, na primer vožnjo po avtocesti in v večjih mestnih središčih ob povečani gostoti prometa. »Manj izkušeni vozniki praviloma vozijo počasneje. Način vožnje je seveda odvisen tudi od osebnostnih lastnosti voznika in ne samo od izkušenj. A največji problem je, ker se neizkušeni premalo zavedajo posledic nepravilnega, čeprav zakonitega ravnanja. Pri vožnji je treba opazovati promet in okolico, ravnanje preostalih udeležencev, voziti s prometnim tokom… Če vozijo prepočasi ali se nenadoma ustavijo, lahko povzročijo situacije, s katerimi spravljajo v nevarnost tudi druge udeležence,« meni Matjaž Leskovar, višji policijski inšpektor iz sektorja prometne policije. Največ težav v prometu, povezanih z neizkušenimi vozniki, pride do izraza v času koncev tedna in praznikov. Občasni vozniki pa so po mnenju policije prisotni pri vseh starostnih skupinah.
Kdaj je voznik ovira na cesti, je težko reči
A kje potegniti mejo in določiti, kdo je počasen in neizkušen voznik in kdo ne? Policija je pri tem v precej nehvaležni vlogi, meni Matjaž Leskovar: »Težko je reči, kdaj je voznik ovira na cesti. Kadar so pogoji za vožnjo dobri in vozniki vozijo občutno počasneje, so lahko ovira na cesti. Ob poslabšanju voznih pogojev večina voznikov vozi počasneje in hitrost prilagodi svojim sposobnostim. Zato je težko potegniti mejo in reči, kdaj je voznik ovira v prometu.« Kaj natančno pomeni »voziti tako počasi, da bi oviral druge«, zakon ne določa v kilometrih na uro, pri prehitri vožnji je to veliko bolj enostavno definirano, meni Eva Langeršek, diplomirana pravnica, v svojem prispevku na portalu Pravninasvet.com: »Zakon opozarja voznika, ki vozi na čelu kolone z nižjo hitrostjo od največje dovoljene in se za njim nabere kolona vozil, da se mora, če ga kolona ne more varno prehiteti, na prvem primernem kraju umakniti z vozišča in spustiti kolono vozil mimo. Če voznik tega ne upošteva, se ga za prekršek kaznuje z globo 120 evrov. Ali je globa primerna ali ne, je drugo vprašanje, dejstvo pa je, da globa obstaja.«
Občasni vozniki soudeležencem povzročajo sive lase
Na seznamu najpogostejših napak, ki jih naredijo neizkušeni in tudi starejši vozniki, lahko najdemo tudi nenadno in sunkovito zaviranje in pospeševanje, neuporabo in neizklapljanje smernih utripalk, težave pri vožnji naravnost, sekanje ovinkov, izgubljanje na poti, težave pri orientaciji in drobne trke med parkiranjem. Torej bi vozniki, ki so manj za volanom in jim manjka izkušenj, jih presenetijo sicer predvidljivi dogodki in v tistem trenutku reagirajo nepredvidljivo ali pa sploh ne, znanje morali obnavljati prek različnih usposabljanj, izobraževanj, tudi medijskih aktivnosti in podobnega. »Razlogov, zakaj nekdo zgolj občasno sede za volan, je lahko več, le nekateri so psihološkega izvora – zaradi strahu pred vožnjo in mnenja o sebi kot o nekompetentnem vozniku. Ne glede na razlog prihaja do težav glede avtomatiziranosti vizualno-motorične koordinacije. Motorični procesi, ki jih uporabljamo pri vožnji, so namreč pri večini voznikov visoko avtomatizirani, saj med vožnjo nismo pozorni na menjalnik, sklopko, zavore, ampak smo usmerjeni na situacijo na cesti in vse ostalo počnemo avtomatično. Poleg tega neizkušenost pogojuje tudi težave pri ocenjevanju situacij, kot so razdalje med vozili, hitrosti ostalih udeležencev, potreb po prilagoditvah na vreme in nenazadnje potrebnega prostora za parkiranje. Iz obojega izhajajo težave pri ljudeh, ki za volan sedejo zgolj občasno, četudi nimajo posebnih psiholoških razlogov, da ne uporabljajo vozila. Taki vozniki med vožnjo več pozornosti usmerjajo na koordinacijo upravljanja vozila ter se tako težje in počasneje prilagajajo razmeram na cesti,« pravi Ivna Bulić Vidnjevič, specialistka klinične psihologije na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana.
V večini primerov to pomeni za soudeležence v prometu zgolj sive lase, ker morajo v križišču dlje časa čakati, ker omenjeni vozniki vozijo manj dinamično, počasneje ter pogosteje in bolj naglo zavirajo. A do prave nevarnosti prihaja v bolj zapletenih razmerah. Po njenem mnenju večina občasnih voznikov sede v avto z veliko višjo stopnjo previdnosti in negotovosti, nekateri lahko ves čas vožnje čutijo nelagodje, strah in napetost. Z drugimi besedami, strah jih je lahko tako ostalih udeležencev v prometu, hitrosti avtomobila, vključevanja v tekoči promet, krožišč… »Prestrašen voznik je nevaren voznik, saj strah pogojuje tveganje neustreznega reagiranja – hitrega zaviranja, ustavljanja, prepočasne vožnje… Zato je smotrno osveščanje in spodbujanje voznikov k obnovitvi veščin vožnje v avtošoli ali na tečajih varne vožnje. Enako velja za posameznike, ki se vožnji izogibajo iz strahu, pri njih je pridobivanje izkušenj v prometu izjemnega pomena za zmanjševanje strahu. Na pomen rednega prakticiranja vožnje za varnost v prometu je treba opozarjati že v uvodnih tečajih v avtošolah in morda spodbujati ljudi, ki že v osnovi niso prepričani, da bodo avto vozili redno, naj vozniškega izpita sploh ne opravljajo,« še dodaja Ivna Bulić Vidnjevič. Ker vozniki z manj izkušnjami in tisti, ki vozilo ne vozijo vsakodnevno, izgubljajo na lastni samozavesti, s starostjo pa se slabšajo naše kognitivne sposobnosti, bi bilo smotrno razmisliti o sistemski rešitvi problema, ki ne bi vključevala le zdravniških pregledov, ampak tudi udeležbo v praktičnem usposabljanju in treningu.
