Naj obračamo tako ali drugače in naj bi si goreči zagovorniki električnih vozil, naravovarstveniki ali kdor koli že pač, ki goji simpatije do tovrstnega načina pogona, še tako želeli, da ne bi bilo tako, električni avtomobili namreč danes, avgusta 2015, še naprej veljajo za eksote. Na cestah tako prej in v večjem številu še vedno lahko zagledamo kakšnega novega atraktivnega športnika, luksuzno limuzino ali več kot 100 evrskih tisočakov vrednega športnega terenca kot nov električni avto. A čeprav se je torej pokazalo, da so imeli še kako prav tisti, ki so pred desetletjem ob vznesenih napovedih o razcvetu električnih vozil opozarjali, da je do tega še daleč, se danes končno zdi, da smo vendarle tik pred razcvetom. In da že avgusta 2016 ali najkasneje 2017 ne bodo več veljali za eksote ter jih bo na cestah mogoče videti prej in v večjem številu kot novega atraktivnega športnika, luksuzno limuzino ali več kot 100 evrskih tisočakov vrednega športnega terenca.

Vsaj za Evropo kot celoto bi si kaj takšnega upali trditi. Navsezadnje je v prvi tretjini letošnjega leta (najnovejši uradni podatki, ki so na voljo) prodaja tako imenovanih priklopnih vozil (vsota povsem električnih in priklopnih hibridov) v Evropi prvič v zgodovini presegla tisto v ZDA. In to konkretno – omenjenih štirikolesnikov so namreč na stari celini v tem obdobju prodali 51.386, v ZDA le 32.087, omenjena prodaja pa hkrati pomeni, da je bilo v prvi tretjini leta v Evropi izmed vseh prodanih novih avtomobilov električnih 1,13 odstotka. In Slovenija? Zaostaja. Po podatkih Ardija je bilo v prvi polovici leta pri nas tako registriranih 61 električnih vozil, kar je le 0,19 odstotka vseh. Če ob tem dodamo, da so jih od tega kar nekaj registrirali uvozniki, ki so v Slovenijo letos prvič pripeljali lepo število doslej nedostopnih električnih vozil, pa je prodanih realno še manj.