Vremenoslovci napovedujejo, da bo po mrzlem tednu v prihodnjih dneh ponovno zelo vroče. Za vrt to nikakor ni dobra novica, če na vaših gredicah ne rastejo le feferoni: ti bodo letos brez dvoma hudo pekoči, predvsem pa jih bo veliko. Čeprav se tudi na rastlinah, ki imajo sicer zelo rade vročino, že pozna, da so izčrpane. Problem je celo s paradižniki, ki imajo radi vročino, a ne ekstremne: v tem primeru prenehajo cveteti. Kako torej lahko pomagamo rastlinam, ki so izmučene od prejšnjega vročinskega vala, da bodo prenesle še enega?
V vročini sta dva problema: pripeka in suša. Slednjo je zdaj malce omilil deževen teden, a marsikje, denimo na Primorskem, je bila to le kaplja, zdaleč premalo, da bi se zemlja napojila. Še je čas, da pred naslednjim vročinskim valom naredimo preproste namakalne naprave. Dovolj je že cev z luknjicami, ki jo napeljemo po vrtu, hkrati pa priključimo na vodovodno omrežje. Vsekakor je bolje, da si naredimo namakalno napravo, ki deluje ponoči, kot pa da rastline namočimo naenkrat z zalivanjem, ko zemlja še ni dovolj ohlajena. S tem lahko ustvarimo ugodne razmere za razvoj plesni, česar pa si na vrtu tudi ne želimo. Zato je za zalivanje še vedno najprimernejše zgodnje, res zgodnje jutro, ko je zemlja najhladnejša. Problem enkratnega zalivanja pa je, da voda ne ponikne dovolj v globino, da bi dejansko prišla do korenin. V sušnem obdobju je navadno z zalivanjem namočena le vrhnja plast zemlje. Zato je priporočljivo, da vsaj na nekaj dni ekstremne vročine vrt še posebno izdatno zalijete, tako bo nekaj vode poniknilo dovolj globoko. V ilovnati zemlji izdatno zalijte enkrat na teden, v peščeni dvakrat. Poleg rednega dnevnega zalivanja seveda. V ekstremni vročini namreč vrt potrebuje dvakrat več vode kot sicer.
Letošnje poletje tudi ne bo šlo brez zastirke. Če je še niste naredili, je skrajni čas, da na grede položite slamo, listje, seno, v zadnjem času kot zastirko propagirajo tudi časopisni papir. Menda časopisi ne uporabljajo več strupenih barv, tako da ga lahko natrgate na trakove in položite na grede. A morebiti bi kljub vsemu raje ostali pri tradiciji. Seno se odlično obnese kot zastirka. V vsakem primeru je pomembno, da je zastirka debela vsaj pet centimetrov. Preden jo položite, vrt izdatno zalijte. Zastirka ohranja vlago, hkrati pa preprečuje rast plevela. Poleg tega recimo zastirka iz pokošene trave vrt dodatno pognoji, zastirka iz gozdne praproti ali bezgovih listov pa odganja polže. Najbolje je, da pokošeno travo dan ali dva pustite na zelenici, da se malce posuši, nato jo uporabite za vrtno zastirko. Eden od nasvetov, kako zadržati vlago na vrtu, je tudi, da ga sploh ne plevete, saj ima plevel navadno močnejši koreninski sistem kot vrtne rastline in na tak način v gredah zadržuje vlago. No, če vprašate mene, imam raje zastirko kot slak med peteršiljem.
Včasih pa je celo bolj kot pomanjkanje vode problematično vroče sonce, ki žge rastline. Zato lahko v izjemni vročini nad grede postavite tudi senčnike iz vrtne mreže, ki jo kupite v vrtnih centrih. Ko vročina popusti, senčnike odstranite. Pomembno pa je tudi, da zrele plodove sproti pobirate, saj tako rastlinam omogočite, da imajo več moči za regeneracijo po vročini in suši.
