Pri aferah ni nepomembno, s kakšnimi komunikacijskimi pripomočki so se zgodile. In ko je selektor Zdovc v minulih dneh bentil, da bi bilo kaj takega nekoč (v njegovih časih) nemogoče, ima nemara celo bolj prav, kot si misli. Nekoč so se obvestila reprezentantom namreč pošiljala po telegramu, in ne sporočala po telefonu. Kar pomeni, da niti ni bilo možnosti, da bi kak igralec sploh lahko načel ego svojega šefa. Ni bilo osebnega kontakta. Možnosti za komunikacijo so bile omejene. Sporočilo, naj se javi na zbor ekipe, je igralcu vročil poštar. Lahko je zgolj spakiral opremo v torbo in se odpravil na zbor. Ali pač ne.
Po barvi spoznaš sporočilo
In telegram je naš današnji portretiranec. Izumirajoč način sporočanja, ki je bil nekoč afera sam po sebi. Če je v časih, ko ni bilo elektronske pošte ali mobilnih telefonov, človek dobil telegram, se mu je srčni utrip avtomatično pospešil. Kajti telegram je načeloma pomenil izredno novico. Nekaj usodnega. Rojstvo ali smrt.
Zato so telegrami z dobrimi novicami in voščili danes drugačne barve od slabih. Vsaj na Pošti Slovenije, kjer še vedno ponujajo ta način sporočanja, imajo različne: »Voščila in čestitke oseba tako prepozna in loči od resnejše pošte. Nekaj več kot tretjino vseh telegramov dostavimo neposredno v porodnišnice novim mamicam, ki jim sorodniki in prijatelji z darilom in voščilnico čestitajo. Preostanek pa se porazdeli med vesele dogodke (rojstni dnevi, obletnice, poroke...) in manj vesele pri žalnih telegramih. Zaton telegramov je zaznati od leta 2000, ko je Pošta prenesla še 350.000 telegramov, vsako naslednje leto pa je bil zaznan padec, tako da se jih sedaj prenese le še okoli 110.000,« pravi Zdenka Gorenc, direktorica Poštnega logističnega centra v Ljubljani, kjer še vedno deluje devet telegrafistov. Sedem žensk in dva moška. »Morsejeve abecede se nismo učili že, ko sem sama hodila v šolo,« pravi Irena Vojska, ena od še zadnjih slovenskih telegrafistk. »Pisanje telegrama je še najbolj podobno tipkanju, smo pa včasih imeli s strani luknjičast trak, na katerem je bilo sporočilo v morsejevi abecedi, a tudi tega danes ni več,« pravi gospa, ki še vedno piše telegrame. »Nekateri so domiselni, in sem se tudi že zalotila, da me je kak naročnik ganil do solz. Sicer pa ljudje sporočajo standardne zadeve«. V žalnem žanru so to sporočila tipa: »Odgovorov na vprašanja večna ni, spomin je tisto, kar živi.«
Čeprav število telegramov oziroma brzojavov, kot se jim je po staroslovensko tudi reklo, rapidno upada, v Sloveniji torej še obstajajo. Pri ameriškem Western Unionu, najbolj slavni poštni firmi na svetu, so možnost pošiljanja telegramov ukinili 27. januarja 2006. Po 155 letih odpošiljanja, predvsem telegramov. Tudi tako slavnih sporočil, kot je bila novica o potopu Titanika. Ob koncu je število odposlanih telegramskih sporočil v ZDA menda padlo na vsega 20.000 letno!
Minimalistični »sms« slog
No, na njih, telegramih, je Western Union zrasel. Kakšno revolucijo v komuniciranju je telegram pomenil v svojih začetkih, pove podatek, da je bil najhitrejši način prenosa sporočila pred telegramom jahanje z enega na drug konec države. Da so prejahali državo od vzhoda do zahoda, so jezdeci Pony Ekspressa nekoč potrebovali deset dni. Z uvedbo telegrama se je ta čas skrajšal tudi na vsega nekaj minut. Vključujoč vse njegove faze, torej, da se ga je odposlalo, morsejevo abecedo (jezik, sestavljen iz kratkih in dolgih piskov oziroma signalov) prevedlo ter sporočilo preneslo naslovniku. In Pony Ekspress je prenehal jahati leta 1861, taistega leta, ko je Western Union potegnil prvi transnacionalni telegrafski kabel preko ZDA. Leta 1866 je bil položen tudi prvi podmorski kabel od Nove Fundlandije do Irske. Zlate čase je telegram doživljal v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bil bistveno cenejši od telefonskega klica, beseda »stop« namesto pike na koncu stavka pa je bila v rabi zato, ker je bila beseda iz štirih črk po ceniku cenejša od ločila. Telegram je torej eden največjih komunikacijskih preskokov človeštva. Nemara celo bolj kot z nastopom mobilne telefonije je primerljiv s še ne dosegljivo možnostjo teleportiranja.
Prva telegrafska firma na svetu je bila Electric Telegraph Company, ki so jo v Veliki Britaniji ustanovili leta 1846. Leta 1870 jo je britanska vlada nacionalizirala, neposredni naslednik te družbe je pa današnji British Telecom. Zametki telegrafiranja so se razvijali vzporedno v Evropi (Velika Britanija) in ZDA. Prva komercialna telegrafska linija je delovala v Angliji že leta 1838, torej vsega leto potem, ko je Samuel Morse, ameriški slikar in izumitelj, patentiral svoj telegraf v ZDA.
V naših krajih se je možnost telegrafiranja pojavila okoli leta 1850, vzporedno s širitvijo železnice. V članku v Bleiweisovih novicah iz istega leta je pisec bralstvo opozarjal, da ne gre za nikakršno »coprnijo« oziroma čudež. Prva telegrafska linija na Gorenjskem je bila na primer zgrajena na relaciji Ljubljana–Kranj–Tržič, telegrafski urad v Tržiču pa je začel delovati januarja 1863.
Telegrafiranje je bilo drago in zato omejeno na vsega nekaj besed. Ko jezikovni puristi v teh časih bentijo nad minimalistično tvorbo stavkov v sms-sporočilih, evidentno pozabljajo na redukcijo skladnje, kakršno je davno pred sms-sporočili povzročil prav telegram. Obenem je telegraf povzročil vestičarski novinarski žanr. Žanr kratkih novic. Časopisi so nekoč imeli posebne rubrike, v katerih so bila zgolj telegrafska sporočila, ki so zavoljo visoke cene tega načina sporočanja veljala za prestižno pridobljene novice.
Telegram kot bomboniera
Dejstvo, da je pri nas še vedno mogoče poslati telegram in da ljudje to še vedno počnejo, nemara govori, da je ta oblika sporočanja ohranila določeno mero prestiža. In da telegram v naših krajih pomeni več od sporočila. Da je neke vrste darilo. Kot bomboniera zdravniku. S telegramom v vsakem primeru pokažeš več spoštovanja kot z elektronskim sporočilom. Nenazadnje naslovnik z njim dobi v roke nekaj oprijemljivega Pošiljanje telegrama stane danes 7,20 evra. »Sprva so ceno telegrama določali po besedah, potem smo prešli na povprečje 20 besed in je cena veljala za ta pavšal, kar pa ni v v veljavi že vsaj dvajset let. Danes se cena telegrama določa glede na stran. Če imate več strani, plačate več strani,« pravi direktorica Gorenčeva. Kot dodaja, pri nas telegrame kot način sporočajo še vedno uporabljajo predvsem bolnišnice pri obveščanju pacientov o odpadlih operacijah: »Pa niti ne toliko bolnišnice v Ljubljani kot predvsem v Mariboru. Prav tako ga še vedno uporabljajo sodišča za obvestila o prestavljeni obravnavi, seveda pa to ni nič v primerjavi s prometom nekoč. Ko še ni bilo faksov in telefonov, so podjetja pošiljala sporočila za prevzem avtomobilov, ogromno so komunicirala na ta način podjetja med seboj in podobno,« dodaja Gorenčeva.
Če ste torej reprezentančni selektor in bi svojim varovancem radi odtegnili možnost, da vam po telefonu in drugih sodobnih sredstvih komuniciranja najedajo s svojimi argumenti, za katere nimate ne časa ne potrpljenja, je rešitev jasna. Vrnite se na brzojavna sporočila. Kajti ta, za razliko od komuniciranja preko facebooka, telefona, maila in drugih sodobnih sredstev, še vedno premorejo enosmernost, ki pri vodstvenih opravilih ni odveč. Da imajo tudi status dokumenta, za katerega verodostojnost garantira Pošta Slovenije, pa tudi ni odveč.