Ko so v začetku sedemdesetih let zlasti zagrebški in ljubljanski študenti vse bolj na glas izražali nezadovoljstvo nad razmerami v državi, je tedanje politično vodstvo ocenilo, da bi mladinske delovne brigade veljalo znova obuditi. Akcije, z izjemo nadaljevanja gradnje proge Beograd–Bar, niso bile več zveznega značaja, temveč so v glavnem potekale znotraj posameznih republik, namenjene pa so bile izboljšanju lokalne infrastrukture. V začetku osemdesetih let so dokončno zamrle tudi te.

Brigadirji 1. ptujske MDB »Jožeta Potrča« nam pišejo ...

PTUJ, 29. julija (PM). V zadnjem času smo prejeli več pisem od brigadirjev iz I. ptujske mladinske delovne brigade, ki se nahaja že dva meseca na gradnji ceste Vrhnika–Logatec. Med njimi se je oglasil pred kratkim tudi tov. Meznarič Martin iz Pobrežja pri Vidmu, ki je odšel v brigado skupno s svojim sinom. V svojem pismu ne more opisati svojega zadovoljstva v brigadi, čeprav si je pred odhodom iz Ptuja brigadno življenje predstavljal popolnoma drugače. Je najstarejši v brigadi in ga imajo brigadirji najrajši, pravijo mu brigadni oče. Zelo je zadovoljen z mladino, ki ga res spoštuje in mu bo težko, ko se bo moral ločiti od mlade družine.

Brigadirka IV. čete tov. Marica nam piše, da se v sedanjem bivališču počutijo popolnoma prerojeni. (…) V svojem pismu pravi: Mnogo lepše je življenje tukaj, sami smo in nas nihče ne moti, lahko si urejujemo dom po lastni volji ter tako žanjemo uspehe, za katere smo tudi dobili priznanje. Vsak posamezni brigadir, kakor tudi brigada kot celota, se bori za uspehe, ki jih moramo doseči, da bomo čimprej zgradili cesto Maribor–Trst, ki je mednarodnega pomena – saj to postavlja pred nas naša Partija in ljudstvo. (…) Včasih je delo tudi težko, posebno na nekaterih odsekih, toda mladi Titovi borci ne izgubimo volje in poguma, temveč s korajžo zgrabimo za lopate in krampe ter tako jurišamo na kubike. Med delom nam je zelo kratko. Vsak hiti, da bi čimprej dosegel svojo normo. Po končanem sedemurnem delu si zopet pridobimo moči z dobro hrano in popoldanskim počitkom. S tem pa naše delo še ni končano. V popoldanskem in večernem času nadaljujemo s kulturnimi, fizkulturnimi in drugimi programi. (…) Z veseljem izpolnjujemo vse postavljene naloge in trdno upamo, da jih tudi bomo izvršili ter si v brigadi pridobili veliko potrebnega znanja. Vztrajamo, da bomo vredni biti člani naše herojske mladinske organizacije in da bomo častno zastopali. (...)

Prva ptujska mladinska delovna brigada šteje 170 mladincev in mladink in se vrne z delovne akcije dne 4. avgusta t.l. Precejšnje število mladincev ostane še na akciji in bodo počakali drugo ptujsko mladinsko brigado »Dušana Kvedra«, ki bo šla iz Ptuja na izgradnjo ceste Vrhnika–Logatec dne 1. avgusta. Tudi ta brigada bo štela skupno z mladinci in mladinkami ljutomerskega okraja isto število brigadirjev kot prva.

Na »Dan vstaje« so bili razglašeni udarniki

Dne 22. julija t.1., to je na Dan vstaje slovenskega naroda, je brigada dobila za svoje požrtvovalno delo na vseh poljih priznanje in je bila proglašena že tretjič za udarno brigado.(…)

Vse to je dokaz, da se mladina ptujskega okraja dobro zaveda nalog, katere postavljata pred njo naša Partija in ljudstvo. Teh dejstev nam ne more nihče zanikati, pa naj bo še tako podla propaganda od strani reakcionarno nastrojenih ljudi in onih mladincev, ki so bili iz brigade izključeni zaradi nemorale, kriminala in podobno.(...)

Ptujski tednik, 1. avgusta 1952

Organizacijski sekretar CK KPS Vida Tomšič sprejela delegacijo mladinske delovne brigade

V sredo 30. julija ob 14. uri je organizacijski sekretar CK KPS tovarišica Vida Tomšič sprejela delegacijo novomeške štirikrat udarne Tomšičeve mladinske delovne brigade. (...) Tovarišica Tomšičeva se je z brigadirji razgovarjala eno uro. Delegati so ji izročili lep album s slikami delovnih akcij na Avtostradi, na progi Doboj–Banja Luka in v Novem mestu. Nato je tovarišica Vida Tomšičeva govorila o moralnem liku komunista in mladinca, o kvalifikacijah, ki jih mora imeti sleherni brigadir in o potrebi, da smisel kolektivnega življenja iz brigad prenesejo na vas in med tisto mladino, ki ni bila vključena v brigado. (...)

Zaključni brigadni festival v Novem mestu

Zvečer prvega avgusta so brigadirji 1. srednješolske mladinske delovne brigade »Vida Tomšič« dali za zaključek del in slovo kulturno prireditev v Domu ljudske prosvete. V prvem delu prireditve so pokazali in ponazorili z lopatami, krampi in samokolnicami fizično delo brigadirjev. Nastop folklorne skupine, orkestra in pevskega zbora je pokazal, da v brigadi poleg fizičnega, tudi kulturno prosvetnega dela niso zanemarjali. (…)

V zvezi s to zaključno prireditvijo štirikrat udarne mladinske delovne brigade, pa moramo zapisati nekaj na račun Novomeščanov: udeležba na proslavi bi bila lahko večja. Novomeščani ne čutijo nobene hvaležnosti do mladine, ki je opravila veliko del v mestu, od katerih bodo imeli korist predvsem meščani sami. Ali nekateri v Novem mestu še vedno mislijo, da je mladina dolžna delati v mestu za izboljšavo komunalnih naprav in lepšo podobo mesta, medtem ko je v mestu še precej ljudi, ki z rokami globoko v žepih izza zasenčenih oken opazujejo mlade ljudi in druge delavce, kako se trudijo v silni pripeki iz dneva v dan, da bo njim meščanom življenje v mestu lepše? Udeležba na zaključni proslavi, na katero so bili povabljeni vsi, a so se v polnem številu odzvali le predstavniki ljudske oblasti, množičnih organizacij in JLA, bi bilo pač dovolj skromno priznanje požrtvovalni mladini za njene napore. Ali niti takega priznanja Novomeščani ne premoremo več v tolikem številu, da bi vsaj napolnili dvorano doma ljudske prosvete?

Dolenjski list, 8. avgusta 1952