Potem ko je hrvaška vlada včeraj začela postopek za prekinitev arbitražnega sporazuma s Slovenijo o določitvi meje, je s položaja arbitra odstopil Budislav Vukas. »Moja država, ki me je imenovala in katere državljan sem, se umika in to na nek način narekuje tudi moj umik,« je za HRT v četrtek pozno zvečer pojasnil Vukas. Kdo bo njegov naslednik v petčlanskem arbitražnem sodišču, ni želel ugibati.
Dejal je , da je sodišče želelo Hrvaški odvzeti del ozemeljskih voda in da je sam temu najostreje nasprotoval. Vukas je še povedal , da sodišče še ni sprejelo nobene dokončne odločitve, ter da je bilo predvideno, da bodo arbitražni sodniki do konca poletja podali mnenja o novem načrtu predsednika arbitražnega sodišča Gilberta Guillauma.
Odstop je sledil zadnjim potezam uradnega Zagreba, ki odstopa od arbitražnega sporazuma in prekinja sodelovanje v postopku: vlada je razrešila hrvaško agentko Majo Seršić in soagentko Andrejo Metelko - Zgombić, premier Zoran Milanović pa je že prej napovedal, da Hrvaška prekinja vse finančne obveznosti do sodišča. Slovenski predstavniki temu oporekajo. Trdijo, da Hrvaška ne more enostransko iz sporazuma in da bi iskanje novih poti reševanja mejnega spora sprožilo »proces negativne spirale z nepredvidljivimi in mislim, da tudi neželenimi posledicami«, kot je v poslanici dejal predsednik Borut Pahor.
Zaslišanje bo konec avgusta
Arbitražni postopek bo sicer potekal dalje. Sodišče bo od 28. avgusta do 4. septembra zaslišalo obe strani glede hrvaške zahteve po samorazpustitvi sodišča zaradi afere, ki se je začela z objavo posnetkov komunikacije slovenske agentke in arbitra, katerih verodostojnosti sicer ni nihče uradno potrdil. A hrvaške poteze kažejo, da bodo ti postopki potekali brez njene udeležbe. Hrvaško zunanje ministrstvo sicer ni odgovorilo na vprašanje, ali se bodo njeni predstavniki zaslišanja udeležili. Glede na razrešitev agentke in soagentke je mogoče sklepati, da ne. Profesorica s katedre za mednarodno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Vasilka Sancin pravi, da to ne bi imelo učinkov na nadaljevanje dela sodišča. »Jasno je določeno, da če katera od strani ne sodeluje v postopku in za to nima utemeljenega razloga – in za zdaj ga ni, ker je to treba dokazati – tribunal nadaljuje svoje delo,« je dejala. Je pa udeležbo na zaslišanju potrdila slovenska agentka Mirjam Škrk.
Zaradi hrvaškega umika se teoretično lahko odpre vprašanje financiranja dela sodišča. Hrvaška je po uradnih podatkih od leta 2012 do letos za arbitražo odštela 3,9 milijona evrov, Slovenija stroške ocenjuje na 5.415.355 evrov. Večina stroškov je šla za odvetniško ekipo, za delo sodišča pa 850.000 evrov (enak znesek je plačala Hrvaška). Sodišče je doslej strankama izdalo tri zahtevke: leta 2012 za plačilo 200.000 evrov vsaki, leta 2013 po 250.000 evrov in letos po 400.000 evrov. Na zunanjem ministrstvu pravijo, da nimajo pričakovanj ali informacij glede morebitnih dodatnih plačil sodišču, čeprav je v ta namen rezerviranih 200.000 evrov.
Za Zagreb je najspornejša dokumentacija
Hrvaška je po sredini seji sabora postregla še z novim argumentom za odstop od arbitraže. Potem ko so se politiki in javnost obeh držav teden dni ukvarjali s spornostjo komunikacije slovenske agentke in arbitra, je zunanja ministrica Vesna Pusić dejala, da je še bolj problematično to, da je Sekolec – tako pravi Pusićeva – v dokumentacijo sodišča naknadno vlagal dokumente, zaradi česar naj ne bi bilo več mogoče ločiti, kaj je verodostojna dokumentacija in kaj ne. Slovenija se s tem ne strinja. Zunanje ministrstvo navaja, da pričakuje arbitražno odločitev izključno na podlagi pisne in ustne argumentacije, ki se je končala junija lani, torej preden so po navedbah Večernjega lista nastali sporni posnetki pogovorov. Sancinova pravi, da takšne hrvaške navedbe ne rušijo arbitraže, kajti »ni dovolj reči, da je nekdo nekaj naredil ali ni naredil, trditve je treba podkrepiti z dokazi«.
Novega arbitra bo verjetno imenoval predsednik sodišča
Včerajšnji odstop Vukasa je pričakovan, ne bo pa ustavil dela sodišča. Sodišče je Hrvaško pozvalo, naj v petnajstih dneh imenuje novega arbitra. Ker je pričakovati, da tega ne bo storila, bo nadomestnega člana imenoval predsednik arbitražnega sodišča. Milanović je v sredo dejal, da je Vukas pri svojem delovanju neodvisen in da se bo sam odločil, ali bo odstopil, s čimer je popravil svojo prejšnjo izjavo, da bo vlada prosila sabor za pooblastilo za Vukasov odpoklic.
Evropska komisija, ki je v sredo sporočila, da spoštuje soglasno odločitev sabora po razveljavitvi sporazuma, pa je včeraj dejala, da je pripravljena posredovati v podporo arbitražnemu procesu. Možnost posredovanja tretjega je v pogovoru za STA dopustil tudi predsednik državnega zbora Milan Brglez.
