Britanski premier David Cameron se med azijsko turnejo, katere glavni konkretni namen je spodbuditev trgovine (spremlja ga več kot trideset vodilnih otoških podjetnikov), zelo trudi za to, da bi ga videli kot nekoga, ki bi rad izboljšal svet. Sporočil je že drugi odmevni ukrep svoje vlade. Britanska podjetja namerava »prisiliti, da dokažejo, kaj so naredila za to, da bi preprečila suženjsko delo in trgovino z ljudmi – delavci, največkrat otroki, v svojih podružnicah po svetu in v lokalnih podjetjih, ki delajo zanje«. Ni naključje, da je to sporočil pred obiskom v Vietnamu, eni izmed tistih držav, iz katerih je največ žrtev trgovine z ljudmi. V Vietnamu je na sto tisoče otrok, ki delajo – to je neverjetna okrutnost – za 45 do 90 evrov na… leto. Na leto, ja. Delajo tudi po 18 ur na dan. Od šestih zjutraj do polnoči. Če vmes zaradi utrujenosti zaspijo, so tepeni.
Otroški sužnji na narkokmetijah
Cameron je otoškim podjetnikom, ki so posredno odgovorni za te vrste okrutnosti, saj mnogi delajo prav za britanska podjetja, zagrozil z »ostrejšimi sankcijami«, kar koli že to pomeni. Britanci namreč do zdaj še niso slišali za kakršne koli sankcije te vrste. Ta ukrep, ki naj bi veljal za več kot 12.000 podjetij, ki imajo letni promet 50 in več milijonov evrov, naj bi začeli izvajati oktobra. Po tem ukrepu, ki je del letos sprejetega britanskega zakona o sodobnem suženjstvu, bodo morala podjetja vsako leto javno objaviti letno izjavo, kakšne ukrepe so sprejela za to, da ne bi niti posredno uporabljala suženjsko delo. Cameron naj bi obisk v Vietnamu izkoristil za to, da bi gostiteljem ponudil dodatno sodelovanje pri preprečevanju trgovine z ljudmi (trgovina z belim blagom). Šokantno je, da celo v Britaniji na začetku 21. stoletja, veliko let po tistem, ko naj bi svet odpravil suženjstvo, suženjsko delo opravlja približno tri tisoč vietnamskih otrok, ki delajo večinoma na skritih marihuanskih kmetijah in v salonih za manikiro in pedikuro. Kot ocenjujejo, kriminalne skupine vsak mesec na Otok pretihotapijo več deset vietnamskih otrok za te in druge vrste suženjskega dela.
Cameronova vlada je obenem obljubila, da bo dala dodatni denar; doma za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi, posebej mladim Vietnamkam – suženjskim prostitutkam in otrokom, v Vietnamu za informativne kampanje, s katerimi bi zajezili trgovino z ljudmi, posebno v revnih vietnamskih provincah. Veliko je sprenevedanja. To, da pri proizvodnji oblačil, posebej bombažnih, v Vietnamu in drugih azijskih državah delodajalci posegajo tudi po prisilnem delu in čisto pravem suženjstvu, ni nič novega. Vseeno so britanski mediji med Cameronovim obiskom objavili nove šokantne zgodbe o suženjskem delu vietnamskih otrok, na primer o danes osemnajstletnem Hieu in enajstih drugih otrocih, najmlajši je imel enajst let, iz majhne vasi Dien Bien v goratem revnem severozahodnem Vietnamu, ki so jih neznanci – z blagoslovom staršev – pred dvema letoma zvabili od doma z obljubo o delovnem usposabljanju. Dve leti so zastonj po osemnajst ur na dan šivali oblačila v majhni tovarni v 2100 kilometrov oddaljenem Hošiminhu, noči pa preživljali pod ključem. Njihova usoda je postala znana šele, potem ko so Hieu in še dva fanta skočili s tretjega nadstropja hiše, v katerem so bili zaklenjeni ponoči, pobegnili in svoje suženjsko delo prijavili oblastem.
Vietnamske deklice v bordelih
Številne zelo mlade Vietnamke, ko so še otroške starosti, končajo v bordelih na Kitajskem, v jugovzhodni Aziji in Evropi, tudi v Veliki Britaniji. Kitajska družinska politika enega otroka povzroča to, da številne Vietnamke prodajajo Kitajcem novorojene fantke, in da vietnamska dekleta prodajajo kitajskim moškim, da bi jim rodile otroke. Srhljivih zgodb je toliko kot sprenevedanja. Direktor organizacije Anti Slavery International, ki se bojuje zoper suženjsko delo, Aidan McQuade, pravi, da sicer pozdravlja Cameronovo pobudo, a dodaja, da je novi zakon o sodobnem suženjstvu poln lukenj, ki bi jih morali zamašiti. Posebej velika je tista, po kateri za tuje podružnice britanskih podjetij zakon o suženjstvu ne velja. Zzna biti Cameronova pobuda še ena tistih, ki naj bi tresle goro, iz česar se bo rodila še ena miš. In da jo bodo zasenčili dogovori o povečanju trgovinske menjave.