V Cabaretu, komenskem Antoniu in trebanjskem Boleru naj bi se tujke, v glavnem Ukrajinke, Čehinje, Moldavijke in Dominikanke, od konca leta 2010 do novembra 2011, ko so sledile aretacije, ukvarjale z najstarejšo obrtjo. Pa ne samo to, dogajala naj bi se tudi trgovina z ljudmi, zaradi česar zdaj na zatožni klopi sedijo Milan Zupančič, Darko Vukomanović, Zlatko Galijašević in Jasna Vukmir. Vsi vpletenost v kazniva dejanja odločno zanikajo.
Včasih v lokalu, drugič doma
Specializirano tožilstvo trdi, da je šlo za nezakonito trgovino z ljudmi zaradi načina, kako so »šefi« ravnali s svojimi uslužbenkami. Od 150 evrov, ki jih je odštela stranka za spolni odnos, naj bi dekle dobilo stotaka. A od njega večkrat ni ostalo nič zaradi denarnih kazni, ki naj bi jih bile prisiljene plačevati. Če je dekle vzelo dopust, je sledila kazen, prav tako tudi, če ni doseglo norme pri prodaji pijač. Če ji na primer iz strank ni uspelo iztisniti od 160 do 180 pijač na mesec, je morala odšteti kakih 150 evrov. Kazen je sledila, če z določeno stranko ni hotela biti intimna, del plače pa je šlo tudi za čiščenje lokala, trdi tožilstvo.
Vodja trgovine z ljudmi in glavni šef naj bi bil Zupančič, ki naj bi z izkoriščanjem žensk v žep pospravil najmanj dva milijona evrov. Vukomanović je bil domnevno zadolžen za organizacijo in ureditev prihoda tujk v našo državo, prav tako pa naj bi tudi neposredno vodil in nadziral prostituiranje deklet. V komenskem lokalu sam, v Cabaretu pa naj bi bil za to pooblaščen Galijašević. Vukmirjeva naj bi bila zadolžena za finančno računovodsko plat posla, vpleten pa je bil tudi natakar v Boleru Marko Plajnšek. On je edini, ki je nezakonitosti priznal že na predobravnavnem naroku. Dobil je pogojno triletno zaporno kazen s petletno preizkusno dobo, v dveh letih pa mora plačati tudi 10.000 evrov denarne kazni.
Po besedah včeraj zaslišanega rednega obiskovalca Cabareta se je tam vse plačevalo Galijaševiću. Ta je tudi plačeval taksiste, ki so v lokal vozili stranke. Možakar je intimne zadeve včasih opravil v sobi v prvem nadstropju lokala, občasno pa je dekle odpeljal domov in jo potem zjutraj pripeljal nazaj. »Čedne so imele dosti dela,« je povedal. »Nekaj sem plačal pri točilnem pultu, njej pa potem dal še 150 do 200 evrov za noč. Ko se je to zgodilo prvič, sem plačal 500 evrov, potem pa smo se bolje spoznali in je bila tarifa nižja. Če je bila storitev opravljena v lokalu, pa sem Galijaševiću plačal 200 do 300 evrov in dodatno še zapitek. Steklenica šampanjca je stala 145 evrov. Če si zapravil 300 evrov, je bilo še dobro,« je razložil in dodal, da je nekega večera kupil celo pet steklenic šampanjca. »Tako so želele, kaj hočeš,« je izjavil. Dekleta so mu povedala, da morajo plačati iz svojega žepa, če ne poskrbijo za prodajo določene količine pijač. Prav tako so plačevale za čiščenje.
Poroka in polovica hiše
Kot je dejal, ga je Galijašević prosil za 5000 evrov posojila, a mu denarja ni vrnil v dveh mesecih, kot je obljubil. Kasneje je poravnal le del dolga, češ da ima tako in tako še dolgove v lokalu. Ker so mu potem začeli še groziti in ga izsiljevati, je vse skupaj prijavil policiji. Očitke, da je njegovo pričanje lažno in da je že prej grozil, da jih bo uničil, je zavrnil, prav tako izjavo njegovega (zdaj že bivšega) prijatelja, da je v Cabaretu zapravil med 60.000 in 65.000 evrov. Prebrali so tudi Aljonino izpoved, češ da je bil pogosto njena stranka, nagovarjal jo je tudi k poroki in obljubljal, da ji bo zapisal polovico hiše. Ko ga je zavrnila, naj bi ji grozil (med drugim, da jo bo povozil na cesti), klical pa tudi njene starše v Ukrajino. Zato se ga je zelo bala. Vprašanja, ali se je z njo res hotel poročiti, sodnica ni dovolila, očitke o grožnjah in nadlegovanje po telefonu pa je odločno zanikal.