Ker je svetniški klub Združene levice prejel številne pripombe in proteste na nedavno sprejeti odlok, ki je prepovedal hranjenje živali na javnih površinah, so ljubljanskega župana Zorana Jankovića v sredo zaprosili, naj zadrži objavo odloka v uradnem listu. Združena levica si želi, da bi občina sporni odlok, ki sicer še ni veljaven, vrnila v razpravo, mestni svet pa naj o njem ponovno odloča na svoji septembrski seji. Predvidena kazen za nespoštovanje prepovedi hranjenja živali znaša kar 100 evrov.
Združena levica: Dolžni smo pomagati
Čeprav so imeli tudi svetniki iz drugih strank že v fazi priprave odloka pomisleke o absolutni prepovedi hranjenja živali na javnih površinah, je občinska uprava upoštevala le predlog, da je v parku Tivoli izjemoma dovoljeno hranjenje veveric in ptic. »Namen prepovedi hranjenja živali je zgolj ohranjanje čistih in urejenih javnih površin,« je mestna uprava pred časom pojasnila, zakaj je sploh predlagala takšen ukrep. Po njihovih izkušnjah namreč javne površine ostajajo onesnažene z ostanki hrane, kar kazi podobo mesta. Ali župan namerava zadržati objavo odloka, nam z mestne občine včeraj niso sporočili.
Vodja svetniškega kluba Združene levice Nataša Sukič je pojasnila, da se jim prepoved hranjenja živali zdi neprimeren ukrep, ker teži h kaznovanju dobronamernih in koristnih vzgibov ljudi. Pojasnila je, da so prostoživeče živali – v Ljubljani so to predvsem mačke – odvisne od ljudi in da jih ljubitelji živali pogosto hranijo. »Če naletimo na prostoživečo žival, ki potrebuje hrano ali pomoč, smo ji dolžni pomagati,« je dejala Sukičeva, ki je ocenila, da je ta ukrep neskladen z zakonom o zaščiti živali.
Sporni odlok bi otežil delo ljubljanskega zavetišča
Da je odlok treba dopolniti oziroma spremeniti, meni tudi vodja Zavetišča Ljubljana Marko Oman, ki je dejal, da so občini že poslali svoje pripombe. Oman pričakuje, da bodo v naslednjih dneh izvedeli, ali oziroma kako bo občina dodatno uredila področje hranjenja živali. Trenutna dikcija odloka lahko namreč precej oteži delo zavetišča, ki skrbi za sterilizacijo, kastracijo in veterinarsko oskrbo potepuških mačk.
»Prostoživečih mačk ni mogoče enostavno ujeti, ker so plašne in nesocializirane. Ulov je mogoč s pomočjo opreme, ki ji rečemo živolovka, pri kateri kot vabo za mačke uporabimo hrano. Te živolovke ponavadi postavimo ravno na javnih površinah,« je Oman pojasnil, kako bi lahko pri opravljanju svojega dela nehote kršili občinski predpis.
Svetniki Združene levice so občini predlagali, naj določi območja, kjer bi bilo hranjenje živali dovoljeno, prepoved pa naj velja le za tiste točke v mestu, kjer je to res moteče in nehigienično. »Območja, kjer bi bilo hranjenje prepovedano, bi občina lahko označila, inšpekcijska služba pa naj tam potem izvaja nadzor,« je dejala Sukičeva. »Če bi Mestna občina Ljubljana lahko zagotovila finančna sredstva, bi bilo smiselno urediti posebna hranilna mesta, vendar v dogovoru z zavetiščem in hranitelji,« se je strinjala tudi Maša Cerjak Kastelic iz Društva za zaščito živali Ljubljana.
Hrana za ljudi lahko mačkam škodi
V društvu so opozorili, da bi prepoved hranjenja na javnih površinah hraniteljem prostoživečih mačk precej otežila delo, saj bi bili prisiljeni hrano puščati le na zasebnih zemljiščih. To pa ne bi bilo vedno izvedljivo, saj je prostoživečim mačkam hrano treba ponuditi v bližini območja, kjer se zadržuje mačja kolonija. V neposredni bližini pa ni vedno zasebnih površin oziroma lastniki ne dovolijo dostopa nanje, je težavo pojasnila Cerjak-Kasteličeva.
Društvu se sicer zdi pomembno, da pri skrbi za živali sodelujejo tudi občani, »saj je to dolžnost vseh nas«, je dejala Cerjak-Kasteličeva, ki meni, da bi sporni odlok lahko kakšnega hranitelja odvrnil od skrbi za mačke na cesti. Občanom, ki želijo nahraniti prostoživeče mačke, pa je Oman svetoval, naj jim ne dajejo ostankov svojih obedov, ker jim ta hrana lahko škodi. »Naša hrana je za mačke preveč začinjena, preslana. Bolje je, če jih hranimo z mačjo hrano, mladičem pa damo hrano za mačje mladiče.« »Pomembno je tudi, da se hranjenje opravlja na primeren način, torej ob določeni uri se živalim nastavi hrano, čez nekaj časa pa se ostanke in posodice pospravi,« so v Društvu za zaščito živali Ljubljana poudarili tudi pomen higiene.
