Trem slovenskim atletinjam se sezona na prostem za zdaj odvija kot nočna mora. Najbolj je razočarala metalka kopja, 33-letna Martina Ratej. Konjičanka si na mitingih diamantne lige kvari ugled, ki si ga je prigarala v lanski sezoni, ko je v skupnem seštevku osvojila drugo mesto. V tej sezoni slovenska rekorderka ni osvojila niti točke, večkrat pa se ji je celo pripetilo, da je vrgla orodje le trikrat, ker se ni uvrstila med najboljšo osmerico. Nazadnje v Londonu niti med devetimi nastopajočimi.
Druga poraženka sezone je 32-letna Snežana Vukmirović, ki se je na zadnji tekmi kazala v najbolj bledi luči doslej v članski konkurenci. Skakalka troskoka, večkratna finalistka velikih tekmovanj, je prejšnji konec tedna na državnem prvenstvu komaj preskočila 13 m. Navzven je videti povsem razglašena. Tretja atletinja iz skupine Rio, ki ji Atletska zveza Slovenije namenja največjo finančno podporo, je 23-letna Barbara Špiler. Slovenska rekorderka v metu kladiva v zadnjem času meče orodje 63 m, kar je deset odstotkov manj od zahtevane norme za nastop na svetovnem prvenstvu v Pekingu in še več od njenega osebnega rekorda. »Prepozno je za normo. Opustila sem vse želje. Ne vem, kaj se dogaja v tej sezoni. Zdrava sem, treniram dobro... A tehnično se ne znajdem. Dvigniti moram glavo ter se spogledovati z olimpijskimi igrami prihodnje leto,« je odkrita in večno pozitivna Barbara Špiler.
»Vso sezono se me drži smola. Pozimi sem si v Zagrebu poškodovala kolk in sem bila posledično 'avt' skoraj tri mesece. Tedaj sem sicer izpolnila normo za nastop na dvoranskem evropskem prvenstvu, a sem ga morala zaradi bolečin izpustiti. Problem je bil, ker dolgo nisem našla izvora težav, sproti pa so se pojavljale nove bolečine. Šele tri tedne po poškodbi sem šla na pregled z magnetno resonanco. Pokazal je, da je poškodba kolka zelo resna. V nadaljevanju sem morala predvsem počivati, saj nisem mogla normalno teči,« je o vzrokih, zakaj je v tej sezoni precej slabša od pričakovanj, razlagala Snežana Vukmirović. Na vprašanje, zakaj so bile njene težave s poškodbami razkrite na vrhuncu sezone, je atletinja Massa odgovorila: »Ker me nihče ni nič vprašal. Na atletski zvezi so rekli, kot sem nekje prebrala, da sem slabo pripravljena, kar ni držalo. To sem dokazala, ko sem v Zagrebu takoj skočila normo za veliko tekmovanje in jo z dosežkom 13,87 m celo presegla za 37 cm. Kot vem, je trener Srđan Đorđević na zvezo sporočil moje stanje, navsezadnje pa imam tudi izvide, ki potrjujejo moje besede. Bila sem jezna, ker me nihče ni poklical in vprašal, kaj se dogaja z menoj.«
Čeprav se po rezultatih zdi, da je olimpijska norma, ki znaša 14,20 m, oddaljena svetlobno leto, Snežana Vukmirović meni drugače: »V zadnjem času sem veliko trenirala in vem, da sem dobro pripravljena. Res pa je, da me čaka še veliko dela, saj sem si na finalu atletskega pokala v Celju konec junija nategnila biceps, tako da sem znova tri tedne počivala. Prve skoke sem opravila šele tik pred državnim prvenstvom, zato je razumljivo, da se nisem pokazala v najboljši luči. Kljub temu da sem bila šele tretja, sem na tekmi naredila nekaj dobrih stvari, ki mi bodo lahko dobro služile v nadaljevanju sezone. Če sem iskrena, izpolnitev norme za nastop v Pekingu ni realna, saj je časa le do 10. avgusta. Sem pa odločena, da bom v tej sezoni tekmovala do zadnjega ter skušala septembra doseči kakšen odmeven rezultat. Tu mislim na izpolnitev olimpijske norme.«
Primorka pravi, da njeni športni cilji ostajajo najvišji, da bo naredila vse, da bo prihodnje leto v Riu najbolje pripravljena. Na vprašanje, zakaj je po rezultatih najslabša ravno v obdobju, ko je najbolj finančno samostojna, pa odgovarja: »Vrhunskih rezultatov ne dosegam zaradi poškodb. To je edini in glavni razlog. Trenirala sem kot še nikoli doslej. Sem hitrejša, močnejša...«