Načrtovana doselitev risov iz Švice je bila mišljena kot gasilska akcija, dokler ne bi pripeljali risov s Karpatov, kar je na dolgi rok edina vzdržna varianta. Tudi pri švicarskih risih namreč že zaznavajo parjenje v sorodstvu, medtem ko je karpatska populacija risov genetsko najprimernejša za parjenje z našimi. Je pa ad hoc projekt padel v vodo, ker država takrat še ni sprejela nobenih strateških dokumentov in enostavno nismo dobili zelene luči…
… čeprav ste na zavodu za gozdove že zbirali denar od donatorjev!Zbirali smo potencialne donatorje in zainteresirane tudi našli. Ena od donacij so bili tudi švicarski risi, ki bi jih naši partnerji odlovili brezplačno. Nismo pa še zbirali denarja, ki je bil potreben za aktivnosti v Sloveniji.
Se pravi, risi so bili na voljo, še danes pa jih v slovenskih gozdovih ni zaradi birokracije?Včasih so doselitve izvajali bolj na horuk. Tako je bilo tudi z risi, ki so jih kočevski lovci doselili leta 1973. Danes pa je potreben družbeni konsenz. S tega gledišča se mi zdi prav, da vlada potrdi strategijo, s čimer postane doselitev državna strateška akcija in ne le akcija peščice zanesenjakov.
Osnutek strategije ohranjanja risa v Sloveniji je po več letih končno v zaključni fazi medresorskega usklajevanja. Bo ta dokument zagotovil, da boste doselitve tudi dejansko začeli izvajati?Če bo strategija potrjena v takšni obliki, kakršen je osnutek, bi morala biti za doselitev na voljo določena sredstva.
Bo torej država sama financirala doselitev risov glede na to, da je pred kratkim padel v vodo projekt Life, ki ste ga na zavodu za gozdove prijavili skupaj z ljubljansko biotehniško fakulteto, lovsko zvezo, zavodom za varstvo narave in partnerji iz Avstrije, Italije, Hrvaške, Slovaške in Romunije? Zakaj je projekt sploh ostal na situ evropske komisije?V strategiji sta predvidena dva scenarija, tudi brez projekta Life. V vsakem primeru mora država zagotoviti določeno vsoto denarja. Evropska komisija je projekt ocenila z 69 točkami, prag za uspešno prijavo pa je bil postavljen pri 73 točkah. Projekt je torej za malo zgrešil mejo. Grobo rečeno, po oceni Bruslja je bil malce predrag. Bomo pa prihodnje leto projekt popravili po predlogih evropske komisije in ga spet oddali. Vsekakor bo moral biti cenejši in nekoliko manj obsežen. Prejšnji je bil za vse vključene države skupaj vreden 10 milijonov evrov.
Čez koliko časa bi po najbolj optimističnem scenariju torej lahko stekla akcija doseljevanja risov?Če prihodnje leto pridobimo projekt Life, se bo doselitev zgodila čez štiri leta.
Mar ne obstaja možnost, da ris med čakanjem na evropski denar izumre?Seveda obstaja. A trenutno ne razmišljamo o vzporednih, premostitvenih projektih, ker se je enkrat že vse skupaj izjalovilo, obenem pa tudi nimamo časa na pretek. Osredotočiti se moramo na projekt Life, ki prinaša dolgoročno rešitev.
Koliko risov je živelo v Sloveniji v najboljših časih?Točno ne vemo, a glede na zasedenost teritorija ocenjujemo, da od 60 do 100.
Nekoč je med ljudmi veljalo prepričanje, da je ris ljudem nevaren, da na plen preži z dreves in da žrtvam pije kri. Žrtvam naj bi tudi odgriznil glavo in jo odnesel. Je res tako krvoločen?Seveda nič od tega ne drži. (Smeh.) Ris upleni približno 60 srn na leto, v povprečju potrebuje za preživetje eno srno na teden. Srno napade z zalezovanjem po tleh, ne z drevesa. Ponavadi jo ujame v nekaj skokih, sicer lov opusti. Ubije pa jo z močnim ugrizom v vrat. Človeka ris nikoli ni napadel.
Vemo, kakšno škodo so drugi ogroženi zveri v slovenskih gozdovih povzročile pravljice o Rdeči kapici ter Volk in sedem kozličkov. Bi Slovenci volkovom v želodec še vedno najraje nasuli kamenje?Javnomnenjska raziskava je pokazala pozitiven odnos ljudi do volka. Moj občutek je, da velika večina ljudi razume, da so volk, ris in medved del ohranjene narave, na katero smo Slovenci lahko upravičeno ponosni.
Za volka imamo že nekaj let potrjen akcijski načrt, vendar nekaterih ključnih aktivnosti, tudi monitoringa populacije, še ne izvajamo. Zakaj? Sploh vemo, koliko volkov imamo?Monitoring se je aktivno izvajal v času projekta SloWolf, potem pa ne več, ker vlada zanj ni zagotovila denarja. Ga bomo pa začeli skupaj z biotehnično fakulteto in društvom Dinaricum spet izvajati prihodnji mesec, saj so sredstva v letošnjem letu zagotovljena. Projekt bo trajal eno leto, prvi preliminarni rezultati pa bodo znani že pozimi. Koliko osebkov je trenutno v naših gozdovih, je težko reči, ker monitoringov v zadnjih dveh letih ni bilo. Iz podatkov, ki jih dobimo predvsem od lovcev, gozdarjev in raznih prostovoljcev, pa sklepamo, da je v naših gozdovih od 30 do 50 odraslih volkov.
V okviru projekta SloWolf ste pred leti zainteresiranim rejcem drobnice poklanjali posebne elektromreže, ki so dale odlične rezultate – število napadov volkov se je pri imetnikih teh mrež zmanjšalo za 85 odstotkov. A nekateri rejci so se jih kljub temu otepali. Gre za izračun, da jim bodo več denarja prinesle izplačane odškodnine kot prodaja mesa ali živih živali?Takrat smo imeli resnično težave najti osem rejcev, ki bi bili pripravljeni zastonj sprejeti elektromreže. Prvič, ljudje se težko odločajo za nekaj neznanega. Drugič, bilo je tudi nekaj posameznikov, ki so zlorabljali sistem. A zdaj opažam pozitiven premik. V letošnjem letu bomo samo v okviru evropskega projekta Life DinAlp Bear rejcem razdelili pet ograj, ministrstvo pa je zagotovilo še denar za deset kompletov. Država jih bo sofinancirala v 80 odstotkih, preostanek bodo morali primakniti rejci. Interes je velik. Rejcem bomo tudi svetovali in jih podučili, kako sistem deluje, hkrati pa bomo tudi redno preverjali, ali so elektromreže vključene in ustrezno postavljene.
Lahko elektromreže odženejo tudi medvede ali zgolj volkove?Elektromreže odženejo vse zveri. Resda smo zabeležili primer, ko je medved porušil elektromrežo, a to zato, ker rejec ni zagotovil ustreznega električnega toka. Iz enakega razloga tudi žičnati pastirji nimajo pravega efekta. Ti bi morali biti vklopljeni ves čas – tudi pozimi, če se jih ne pospravi, saj so zveri na terenu ves čas. Ko v električnih ograjah ni elektrike, se medved ali volk naučita, kako jo prečkati, pridobljeno znanje pa uporabita tudi, ko so električne ograde vključene. Zato morajo biti v elektroogradi vedno ustrezno močni pulzi električne napetosti.
Letošnja novost so tudi subvencije za nočno zapiranje drobnice v elektromreže in prisotnost najmanj treh pastirskih psov v čredi.S tem se nakazuje celostna rešitev problema. Če smo začeli pomagati rejcem z nakupom elektromrež in če zdaj subvencioniramo še delo rejcev, manjka le še korak, da tistim, ki nočejo pristopiti k ponujenim rešitvam, država ne izplača škode. Pri tem pa bo treba spremeniti zakonodajo, ne zgolj pravilnika.
