Tudi v domačem okolju smo odrasli, še bolj pa otroci, vsak dan izpostavljeni izdelkom, ki lahko ob nepravilni uporabi škodujejo našemu zdravju. Najpogosteje so to čistila, kozmetični pripravki ter zdravila in sredstva, namenjena hobijem, kot so barve, laki in topila.
Predšolski otroci pogosto zaužijejo tudi vabljive barvite dele strupenih okrasnih rastlin, lahko pa tudi sredstva za varstvo rastlin, kot so pesticidi in gnojila, ki so pogosto shranjena v kleteh in garažah. Tam se marsikdaj znajdejo tudi nevarne kemikalije, kot so jedkovine, petrolejski derivati in sredstva za vzdrževanje avtomobilov. Do zastrupitev s temi pride še zlasti lahko, če niso shranjeni v izvirni embalaži, ampak v embalaži, ki je namenjena pijači ali hrani, opozarjajo v Centru za zastrupitve pri UKC Ljubljana, kjer se v zadnjem času srečujejo tudi z nenamernimi zastrupitvami otrok in starostnikov s prepovedanimi drogami, ki jih sicer zlorabljajo odrasli, je povedala prim. Marija Jamšek. Dodala je, da se ti največkrat zastrupijo s piškotki ali čokoladicami z dodatki indijske konoplje, ki jih v hladilniku puščajo neodgovorni mladostniki.
Jamškova opozarja tudi na previdnost pri uživanju drugih izdelkov s konopljo, še zlasti če ne vemo zanesljivo, ali je v izdelku indijska ali industrijska konoplja, saj je pomot veliko. Izdelki z indijsko konopljo imajo lahko pri otrocih in starostnikih tudi usodne posledice, saj vsebuje psihoaktivne substance. Svari tudi pred laično uporabo in pripravo hašiševega olja. Nekomu to res lahko pomaga, mu olajša bolečine ali dihanje, a se je treba kljub temu zavedati, da gre za zdravilo, ki ima lahko zelo močne stranske učinke, poudarja. Gojenje in proizvodnja zdravil se ne ne smeta prepustiti laikom, še zlasti ne takim, ki se poučujejo z interneta, opozarja Jamškova.
Tisoč klicev na leto
V centru za zastrupitve na leto prejmejo približno tisoč klicev. V polovici primerov so udeleženi predšolski otroci, ki med odkrivanjem okolice pogosto dajo vse v usta, še zlasti predmete živahnih barv; poleg tega radi posnemajo odrasle, ki jih opazujejo, tudi ko jedo zdravila ali čistijo s čistili, je povedala Jamškova in dodala, da zato starši pred njimi ne bi smeli uporabljati čistil, stari starši pa bi morali pred njimi dosledneje na varno spravljati svoja zdravila. »Otroci, ki so zelo spretni, nas opazujejo in hitro doženejo tudi, kako se odpirajo čistila z jedkimi snovmi, ki so opremljena z varnimi zapirali,« razloži Jamškova in doda, da do nesreč prihaja zlasti med čiščenjem, ko so čistila odprta. Sicer pa, kot pravi Jamškova, ni dovolj, da čistila in zdravila spravimo na najvišje police v kopalnici, oboje je treba tudi zakleniti in prav tako ne dovoliti, da se otroci igrajo in raziskujejo v kopalnici, saj je lahko nevarno že zaužitje navadnega tekočega mila ali vdihovanje pudra za otroke. Otrok namreč lahko dobi pljučnico.
Največ smrtnih primerov zaradi zastrupitev je tako v tujini kot pri nas predvsem zaradi ogljikovega monoksida, kemičnih nesreč in požarov. Sicer pa so smrtni primeri redki in so praviloma posledica izpostavljenosti veliki količini zelo nevarnih snovi ali pa prepozne zdravniške pomoči. Ker je večina strupenih snovi tako v gospodinjstvu kot na vrtu in v naravi, kljub mikavnemu videzu, neprijetnega okusa, otroci največkrat ne zaužijejo večjih količin.
Kljub temu pa je treba vedno, tudi če samo sumimo, da je otrok popil nekaj čistila ali pojedel tablete, ki jih ne bi smel, takoj poklicati pomoč. V primeru zastrupitve in vidne prizadetosti otroka, kot so motnja zavesti, bruhanje in hude bolečine, je treba takoj poklicati nujno medicinsko pomoč 112. Sicer pa se je treba ob vsakem sumu na zastrupitev, tudi če menimo, da ni nevarna, posvetovati z osebnim ali dežurnim zdravnikom in ne čakati, da se pojavijo prvi znaki zastrupitve. »Zdravniku posredujemo čim več podatkov o tem, kdo se je zastrupil, kdaj, kaj, kako in koliko snovi je zaužil, kakšno je stanje zavesti, dihanje, utrip in ali so prisotni tudi drugi znaki, kot so kašelj, bruhanje, bolečine, driska, ter kako smo že ukrepali,« svetuje Jamškova in pojasni, da so ti podatki pomembni za oceno otrokove ogroženosti in odločitev o nadaljnjih ukrepih oziroma nujnosti pregleda v zdravstvenem domu oziroma bolnišnici.
Kako ukrepamo
Sami otroku, ki je zaužil strupeno ali nevarno snov, temeljito očistimo ustno votlino, pri zaužitju jedke snovi izperemo usta tudi pod jezikom. Potem lahko otrok pije vodo po požirkih le toliko, da ne izzovemo bruhanja. To lahko izzovemo šele po posvetu z zdravnikom, enako velja tudi za dajanje aktivnega oglja, ki ga redčimo z vodo.
Ko se odpravimo k zdravniku ali v bolnišnico, je najbolje s sabo vzeti strupeno snov ali embalažo z navodili za njeno uporabo, dele zaužite rastline ali ostanka gob, zapisati si je treba imena in odmerke zdravil in podobno, še svetuje Jamškova.
Veliko bomo naredili že, če v gospodinjstvu z majhnimi otroki ne bomo uporabljali nevarnih kemikalij, še zlasti jedkih za čiščenje odtokov in stranišč, ter vsa čistila in zdravila spravili v zaklenjene omarice na višjih policah. Če že potrebujemo jedka čistila, jih kupujmo v embalažah za enkratno uporabo. Tudi zdravil ne uživajmo v prisotnosti manjših otrok, ki bodisi radi posnemajo odrasle bodisi tabletke zamenjujejo z bonboni. Nevarna so zlasti zdravila za srce, pa tudi že šest železovih tablet, ki jih jemljejo nosečnice, lahko povzroči resno zastrupitev in poškoduje otrokovo sluznico prebavnega trakta. Prav tako je treba v družinah z majhnimi otroki odstraniti z vrtov in polic strupene rastline.
V centru za zastrupitve imajo 24-urno dežurno službo za informiranje zdravnikov na terenu in v bolnišnicah, ki se z njimi posvetujejo o nadaljnjem ukrepanju, ko jih pokličejo ali obiščejo pacienti ali starši, ki sumijo, da je otrok zaužil nevarno snov. Osebni zdravnik se po posvetu s centrom odloči, kako bo ukrepal in ali mora otrok v bolnišnico. Ob posameznih koncih tedna je tudi od 30 do 40 klicev na dežurno službo, drugič pa le trije ali štirje, pove Jamškova in doda, da klici prihajajo iz vse Slovenije. Vzroka, zakaj je včasih toliko zastrupitev in drugič manj, še niso dognali. Nekateri menijo, da je tudi to povezano z luno, zračnim tlakom, vremenom nasploh, pri odraslih tudi s težavami z živci, a za te domneve ni znanstvenih podlag.
