Hrvaški sabor je danes soglasno zavezal vlado k začetku postopka za odstop od arbitražnega sporazuma o določitvi meje s Slovenije. Razplet je pričakovan in ga je bilo slutiti tudi po nastopih predstavnikov parlamentarnih strank. Nihče namreč ni izrekel drugačnega mnenja, veliko pa je bilo tudi že znanih ocen, da je Slovenija Hrvaško leta 2009 prisilila v arbitražo in da je Zagreb takrat moral popustiti, če je želel izpolniti strateški interes in vstopiti v Evropsko unijo.
V sklepu sabora piše, da „zavezuje vlado republike Hrvaške za začetek postopka za prenehanje sporazuma o arbitraži med vlado republike Hrvaške in republike Slovenije, podpisanega 4. novembra 2009“ in sicer zaradi „bistvene kršitve njegovih določil s strani republike Slovenije“. Z vladne strani bosta s saborom glede tega sodelovala premier Zoran Milanović in podpredsednica vlade ter zunanja ministrica Vesna Pusić.
Pusićeva je po glasovanju dejala, da „nihče ne ve, kaj je v materialih (sodišča) legalno in legitimno, kaj pa je dodano naknadno, tako da je predmet (arbitraže) tudi pod domnevo, da gre za najboljše sodnike na svetu, kontaminiran“, je poročal Večernji list.
Predsednik evropske komisije Hrvaško pozval, naj izpolni svoje zaveze
Sabor je soglasno podprl odstop od arbitraže kljub vnovičnemu pozivu evropske komisije, naj Hrvaška ostane zavezana arbitražnemu sporazumu. V pismu, ki ga je podpredsednik evropske komisije Frans Timmermans včeraj poslal Pusićevi, je komisija izrazila zaskrbljenost nad namero Hrvaške, da se enostransko umakne iz arbitražnega sporazuma, je danes povedala tiskovna predstavnica komisije Mina Andreeva. Dejala je, da komisija od Hrvaške pričakuje, da izpolni svoje zaveze, ter ocenjuje, da so v arbitražnem sporazumu na voljo mehanizmi za rešitev vprašanj, ki skrbijo Hrvaško, na takšen način, da arbitražni postopek deluje naprej. „Bodimo jasni: tudi če hrvaški parlament glasuje za umik iz arbitražnega sodišča, bo ta še naprej obstajal in nadaljeval z delom. Evropska komisija ne vidi prave alternative arbitražnemu procesu in močno spodbujamo Hrvaško, da ostane njen del,“ je dejala Andreeva. Tiskovna predstavnica je govorila ravno v času, ko je v hrvaškem saboru potekala razprava.
Andreeva je tudi dejala, da komisija, ki je sodelovala pri pripravi arbitražnega sporazuma, poudarja pomen objave končne razsodbe sodišča za učinkovitost izvajanja evropske zakonodaje v prihodnosti. V luči odziva evropske komisije in tudi neuradnih mnenj nekaterih najvplivnejših članic glede tokratnega dogajanja morda ne gre spregledati dogodkov iz leta 2013, ko je Hrvaška vstopila v Evropsko unijo. Takrat je povzročila veliko nejevolje, zlasti pri Nemčiji, ker je tik pred vstopom sprejela zakon o omejeni veljavnosti evropskega naloga za prijetje in predajo. S tem naj bi hrvaška vlada takrat ščitila nekdanjega agenta Udbe Josipa Perkovića pred izročitvijo Nemčiji, ki ga je iskala zaradi umora hrvaškega izseljenca v Nemčiji leta 1983. Ta poteza je takrat povzročila veliko nezadovoljstva v Bruslju in Berlinu ter obtožb o izigravanju pravil, kar verjetno ni pozabljeno. Hrvaška je kasneje zakon pod pritiski spremenila in Perkovića lani izročila Nemčiji.
Odstop arbitra ne pomeni priznanja obtožb
Slovenija pa je danes na zunanjem ministrstvu seznanila tuje akreditirane veleposlanike oziroma diplomatske predstavnike o svojih pogledih na zadnje dogajanje, ki se je začelo preteklo sredo z objavo posnetkov pogovorov slovenskega arbitra Jerneja Sekolca in agentke Simone Drenik v hrvaškem tisku. Oba sta vmes odstopila, po besedah slovenskih predstavnikov ne zaradi uradnega priznanja krivde (kaj piše v odstopnem pismu Sekolca sodišču, ni znano, pravijo), ampak da razbremenita delo sodišča. Odstop arbitra po pravilih stalnega arbitražnega sodišča ne predstavlja priznanja kakršnih koli obtožb, ki letijo nanj. Slovenija uradno ni priznala verodostojnosti posnetkov, je pa premier Miro Cerar v pismu hrvaškemu kolegu Milanoviću izrazil obžalovanje zaradi zadnjega zapleta, enako je Slovenija sporočila v pismu arbitražnemu sodišču.
Slednje bo v prihodnjih dneh sklicalo datum zaslišanja slovenske in hrvaške strani, da presodi o zahtevi Hrvaške po ustavitvi arbitražnega postopka. Ni še jasno, ali bo v tej obravnavi sodeloval tudi novi arbiter, ki ga je imenovala Slovenija, predsednik meddržavnega sodišča v Haagu Ronny Abraham. Med razpravo v saboru je bilo sicer slišati tudi mnenje, da Abraham ne bi smel sprejeti položaja arbitra. Poslanec Hrvaške demokratske zveze Slavonije in Baranje Josip Salapić je po spletnem poročanju Novega lista dejal, da Abrahamu to prepoveduje 16. člen statuta sodišča. Tam piše, da noben član sodišča ne sme opravljati nobene politične ali administrativne funkcije ali katerega koli poklica profesionalne narave.
