Triinšestdesetletni francoski sodnik in mednarodni pravnik Ronny Abraham je od včeraj novi arbiter, ki ga je v arbitražno sodišče imenovala Slovenija. Kot predsednik meddržavnega sodišča v Haagu (ICJ), najvišjega sodnega organa Združenih narodov, je ena najvišjih sodniških avtoritet z dolgoletnimi izkušnjami, med drugim tudi v primerih arbitraž za določanje meje in v primerih, ki segajo na območje nekdanje Jugoslavije. Med drugim je branil Francijo kot eno od desetih članic Nata, ki jih je Zvezna republika Jugoslavija leta 1999 tožila pred ICJ zaradi letalskih napadov. »Jugoslavija sodišče zlorablja kot politični forum,« je dejal takrat. Bil je tudi eden od sodnikov ICJ, ki so februarja letos v vzajemni tožbi Srbije in Hrvaške razsodili, da ne ena ne druga država med vojno v devetdesetih nista zagrešili genocida. Hrvaška je bila nad razsodbo razočarana.
Abraham se je rodil leta 1951 v egiptovski Aleksandriji. Študiral je v Parizu in bil profesor mednarodnega prava. Sodniško kariero je začel na upravnih sodiščih leta 1978, bil je tudi pravnik francoskega zunanjega ministrstva, med drugim direktor za pravna vprašanja med letoma 1998 in 2005, ko je podal pravno mnenje o zakonitosti gradnje zidu na zasedenih palestinskih ozemljih. Sodeloval je pri številnih arbitražah. Leta 2005 sta ga na položaj sodnika ICJ izvolila generalna skupščina in varnostni svet OZN – na položaju je zamenjal sonarodnjaka Gilberta Guillauma, torej predsedujočega arbitražnemu sodišču med Slovenijo in Hrvaško. Februarja letos so ga sodniki ICJ (vseh je petnajst) na tajnem glasovanju izbrali za predsednika. Na položaju je za triletni mandat nasledil slovaškega sodnika Petra Tomko.
Med primeri, pri katerih je Abraham sodeloval, je tudi spor med Avstralijo in Vzhodnim Timorjem. Slednji je proti Canberri sprožil postopek, ker so njeni agenti leta 2013 zasegli dokumentacijo pravnika Vzhodnega Timorja, ki je imel pisarno v Avstraliji. Dokumenti so se nanašali na primer med državama pred stalnim arbitražnim sodiščem o morski meji oziroma izkoriščanju plina in nafte. Še pred zasego dokumentov je nekdanji avstralski vohun po navedbah avstralskih medijev trdil, da so avstralske službe prisluškovale uradnim prostorom Vzhodnega Timorja. Abraham je pred meddržavnim sodiščem o tem primeru po poročanju Al Džazire dejal, da »ne morejo potekati nobeni tajni postopki za to, da se pride do informacij... Iz dna srca verjamem, da se do nobenih informacij ne sme priti z zasego dokumentov.« ba
