Čeprav bi že morali dobiti del od 850.000 evrov nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, je jasno, da bodo prihodki občutno nižji od predvidenih. Občina namreč ne bo utegnila prodati za dva milijona evrov svojih nepremičnin. Prav tako pa se najbrž ne bo nateklo načrtovanih 400 tisočakov iz izvršb in rubežev pri upnikih ter vračila stroškov popravil zavarovane opreme v občinski stavbi. Nižja od predvidene bo tudi povprečnina.
Rokavec sicer pravi, da bodo vsaj nekaj izpada prihodkov pokrili z 850.000 evri, ki jim jih bo okoljsko ministrstvo povrnilo za nepredvideno gradnjo ponoviškega kanala v sklopu naložbe za centralno čistilno napravo. Dodaten znesek je pred dvema letoma morala kriti občina, za zdaj pa imajo sredstva le obljubljena, sklepa o dodelitvi pa še niso prejeli, je pojasnil Rokavec.
A četudi bo občina omenjena sredstva res dobila še letos, v nadzornem odboru občine kljub vsemu opozarjajo na preveč optimistično zastavljene postavke v proračunu, ki ne bodo uresničene, občina pa si ob tem na svoja pleča nalaga še dodatne obveznosti, povezane z reševanjem Socialnovarstvenega centra Litija.
»V rebalansu proračuna oziroma v bližnji prihodnosti se bo treba lotiti konsolidacije občinskih financ, sicer prevzemanje teh obveznosti ne na krajši niti na daljši rok ne bo vzdržno,« je poudaril dr. Klemen Grošelj, predsednik občinskega nadzornega odbora.
Socialnovarstveni center: jama brez dna
Občina je namreč v letošnjem proračunu zagotovila tri milijone evrov za dokapitalizacijo shiranega podjetja Socialnovarstveni center Litija, kar je bil eden od pogojev za reprogramiranje 10,5 milijona evrov posojila tega podjetja. A ker to v pol leta ni ustvarilo nobenih drugih prihodkov, so banke omenjeni reprogram junija razveljavile. Novega morajo v podjetju pripraviti do septembra in če se stanje do takrat ne bo izboljšalo, bodo obveznosti centra prihodnje leto šteli v milijonih, ki bodo padli na občinska ramena, dodaja prvi nadzornik občine. Zato svari, da bo treba pri reševanju podjetja v občinski lasti ravnati bistveno bolj strateško kot doslej.
Prav tako je za poslovanje občine pomemben umik patronatskih izjav, s katerimi občina jamči za posojila socialnovarstvenega centra, je še poudaril nadzornik. To bi namreč prezadolženo občino vrnilo v zakonsko dovoljen okvir in bi se lahko za poplačila dobaviteljev dodatno zadolžili, predvidoma za štiri milijone evrov. Po Rokavčevih pojasnilih naj bi banke že pričele s postopki umika patronatskih izjav, kar pa je glede na nedavno propadli reprogram kreditov, ko banke očitno niso bile zadovoljne z dinamiko finančne sanacije podjetja, precej nenavadno. V NLB so denimo že januarja nasprotovali izbrisu dela pogodbe, v katerem se občina zavezuje, da bo kot ustanoviteljica zagotavljala kapitalsko ustreznost in solventnost Socialnovarstvenega centra Litija. To pa je tudi vsebina patronatskih izjav.
