»V Sloveniji je devet dobaviteljev električne energije, med njimi pa vlada kanibalizem. Marže so pri nas med šest- in dvanajstkrat nižje od drugih primerljivih evropskih držav, ta ostri konkurenčni boj pa lažje preživijo večje družbe. Tega se zavedata tudi Elektro Gorenjska Prodaja in Elektro Celje Energija,« pojasnjujejo v Elektru Celje. V procesu združevanja so že pridobili soglasje Agencije za varstvo konkurence (AVK); združitev je načrtovana za konec septembra. Elektro Gorenjska Prodaja se bo pripojil k Elektru Celje Energija oziroma novi, združeni družbi ECE. Njen sedež bo v Celju, na Gorenjskem bo ostala poslovalnica. Združeno podjetje bo drugi največji trgovec z električno energijo v Sloveniji. »Dokončne odločitve glede ponudbe za končne kupce in podjetja še nismo sprejeli,« so glede morebitne pocenitve elektrike za odjemalce redkobesedni v Celju.
GEN-I bo Elektro Energijo »potegnil« iz izgube
»Odločitev AVK glede združitve Elektra Energije in GEN-I bo predvidoma znana oktobra,« pričakuje Andrej Ribič, predsednik uprave Elektra Ljubljana. Njihovo hčerinsko podjetje Elektro energija je lani s 84 zaposlenimi ustvarilo je lani s 84 zaposlenimi ustvarilo 485 milijonov evrov prihodkov in kar 6,8 milijona evrov izgube. Gen-I pa je imel 1,3 milijarde evrov prihodkov in 5,2 milijona evrov čistega dobička. Poznavalci ocenjujejo, da bo GEN-I pod vodstvom Roberta Goloba z združitvijo obeh družb iz rdečih številk »potegnil« ljubljansko družbo Elektro Energija. Postopkov združevanja v GEN-I do odločitve AVK ne želijo komentirati; tudi iz agencije odgovorov na vprašanja glede združevanja elektrotrgovcev nismo prejeli.
Sredi junija je na slovenski elektrotrg vstopil nemški RWE in napovedal, da bo v letu dni pridobil deset tisoč odjemalcev, predvsem gospodinjstev. Kako komentirajo načrtovana združevanja slovenskih trgovcev z elektriko? »Menimo, da ti procesi ne bi smeli temeljiti zgolj na razmeroma malih domačih podjetjih, temveč bi morali vključevati tudi zaupanja vredne mednarodne partnerje, ki lahko prinesejo nove izkušnje, mednarodno znanje in regijske sinergije,« pravi Nikola Krečar, direktor RWE v Sloveniji. Tudi sami se bodo kmalu posvetili malim in srednje velikim podjetjem, do leta 2020 pa naj bi dosegli desetodstotni tržni delež.
Lahovnik: upravljali slabo
Ekonomist Matej Lahovnik je prepričan, da so vstop tujih elektrotrgovcev na slovenski trg in trenutne zaostrene tržne razmere logičen uvod v združevanje slovenskih trgovcev z energijo. »Vendar to 'združevanje' poteka prepočasi, predvsem pa je vtis, da hčerinske družbe elektrodistributerjev tega niso zastavile z namenom zniževanja stroškov upravljanja teh podjetij.« Po njegovem mnenju bi morala biti posledica združevanja elektrodistribucijskih podjetij večja učinkovitost zdaj precej neučinkovito upravljanih družb. »Glede na to, kako poteka povezovanje hčerinskih družb Elektra Celje in Elektra Gorenjska, se mi zdi, da je namen predvsem lažje obvladovanje trga in da nimajo resnega namena znižati previsokih stroškov upravljanja. To je verjetno deloma posledica moči sindikatov v teh podjetjih, deloma pa tega, da so v državni lasti,« poudarja.
Med podjetji, ki se združujejo, je GEN- I pravzaprav edino, ki je v preteklosti že uspešno trgovalo z električno energijo na sosednjih tujih trgih, zato se Lahovniku zdi logično, da skušajo prevzeti hčerinsko družbo največjega distributerja, ki je imela velike izgube v trgovanju z električno energijo. Gen-I ima namreč pogodbeno zagotovljen poceni vir energije iz krške nuklearke, hkrati pa so že dlje časa uspešni tudi na področju trgovanja z energijo, tako da imajo tudi ustrezna znanja. »Hčerinska družba Elektro Ljubljana, ki ima med vsemi distributerji največji in najprivlačnejši trg odjemalcev, pa tega v preteklosti zaradi slabega upravljanja ni znala izkoristiti. Navsezadnje njene velike izgube pri trgovanju z električno energijo to tudi dokazujejo,« še ocenjuje Lahovnik.
Evropska komisija bi morala pregledati elektrotrg
Ni večjih dvomov o tem, da AVK ne bo dal soglasja za povezovanja podjetij, ki so v večinski posredni lasti države. Težava je sicer predvsem dejstvo, da doslej ni bilo prave volje, da bi se pravi čas ločilo upravljanje distribucijskih omrežij od trgovanja in racionaliziralo te dejavnosti. To bi prineslo tudi nižje stroške upravljanja omrežij. Pravzaprav imamo po Lahovnikovem mnenju veliko srečo, da evropska komisija podrobneje ne pregleda, ali je trenutna organizacijska ureditev večinsko državnih elektrodistribucij pri nas skladna z evropskim pravnim redom.
Ne glede na dogajanje na trgu z električno energijo pa je dejstvo, da na cene s politiko dajatev odločilno vpliva država – različne dajatve tako sestavljajo že dve tretjini končne cene energije. Če bi bila energija z dajatvami manj obremenjena, bi bile tudi cene bistveno nižje.
