Otroška revija Ciciban, ki je dobila ime po literarnem liku iz pesmi Otona Župančiča, se je rodila takoj po drugi svetovni vojni, a kljub takratnemu velikemu pomanjkanju, tudi papirja, so ga že vse od prve številke krasile barvne ilustracije. Nekateri otroci tistega časa niso okusili čokolade in pomaranč, kot je nekoč zapisala soustanoviteljica revije in pisateljica Kristina Brenkova, svoj mesečnik pa so le imeli. Ta je nato v sedmih desetletjih pritegnil na milijone bralcev.
Ob najboljših ustvarjalcih
Ker je prva številka Cicibana izšla takoj po narodnoosvobodilni vojni, je prinesla veliko partizanskih zgodb, pa tudi nekatere druge motive iz tedanjega vsakdanjega življenja. Pozneje so med platnicami revije zrasli številni legendarni liki, kot so Peter Nos, Krojaček Hlaček, pošast Mici, Modri medvedek…
Snovalci revije z urednikom Josipom Ribičičem na čelu so si zadali cilj, da kakovostna literatura in ilustracija dosežeta čim več otrok, zato so že na začetku k sodelovanju povabili najboljše ustvarjalce. Ta uredniška ekipa je postavila tudi vsebinske temelje, ki so jim nato sledili vsi poznejši letniki, kajti revija je bila vseskozi v prvi vrsti literarna, v dobršnem delu pa tudi zabavna, vzgojna in poljudno poučna. Vsak naslednji urednik, med katerimi so bila slovita imena, kot so Lojze Krakar, Branka Jurca in Leopold Suhodolčan, je seveda pustil svoj pečat. Edini naravoslovec med uredniki Božo Kos je denimo uvedel zabavna poljudna in poučna besedila, ki jih je nadgradil z duhovito stripovsko ilustracijo, najpomembnejši potezi njegove naslednice Nataše Bucik pa sta bili zasnova priloge Za starše ter nekoliko pozneje še revije Cicido, namenjene predšolskim otrokom.
Sedanja odgovorna urednica Slavica Remškar ocenjuje, da je bilo otrokom namenjeno leposlovje pred desetletji kakovostnejše kot danes. »Vsak mesec preberemo približno 200 tipkanih strani besedil, od tega je mogoče deset uporabnih. Poklicno, predano, mojstrsko se s pisanjem v slovenščini ukvarja žal zelo malo sodobnikov, zato se danes v Cicibanu in Cicidoju ponavlja kakšnih deset pisateljskih imen.« Besedila zato pogosto jemljejo iz zakladnice ljudskega slovstva in slovenskih klasikov. Na srečo kakovostne ilustracije ne manjka, prav tako ne sodobne glasbe: vsaka številka revije prinese vsaj eno otroško uglasbeno pesem.
Knjižnica v malem
Ciciban je precej prispeval k razvoju in oblikovanju sodobnih učbenikov in jih včasih celo nadomeščal, a v zadnjem času precej izgublja pomen znotraj šolskega sistema. »V šolah in vrtcih je imel Ciciban dolgo vlogo skorajda obveznega dodatnega učnega gradiva, saj so bili učbeniki precej pusti in jih je bilo malo, zdaj pa so imenitni in raznovrstni. Dogaja se tudi, da ga pristojni obravnavajo kot kakšen promocijski material,« opaža urednica. Ciciban je dosegel najvišje naklade v času intenzivne modernizacije predšolske in osnovnošolske pedagogike ter pomanjkanja drugih učnih gradiv. Konec osemdesetih let je imel skoraj 100.000 naročnikov, medtem ko mu je danes zvestih 7000 naročnikov, njegova naklada pa znaša približno dvakrat toliko.
»Za otroke prvih povojnih desetletij je bil Ciciban knjižnica v malem, taka, ki si jo je lahko privoščila vsaka šola in družina. Danes pa se bojuje za pozornost otrok z mnogo močnejšimi, agresivnejšimi mediji. A če si le vzamemo čas za otroka, vidimo, da je še vedno enako željan neposrednega pripovedovanja pravljic, prepevanja ali gledanja čarobnih podob na papirju,« razmišlja Slavica Remškar.
Izrazito komunikativen
Razvojna psihologinja in strokovna sodelavka dr. Ljubica Marjanovič Umek kakovost Cicibana zaznava predvsem v smiselni kombinaciji izbranih leposlovnih in stvarnih besedil na eni strani ter ponudbe različnih nalog na drugi. »Literarna besedila omogočajo otrokom bogato čustveno doživljanje in razumevanje medsebojnih odnosov, socialnih vlog in zgodb. Hkrati je to polje čudenja in sproščanja njihove domišljije. Najrazličnejše naloge pa otroke spodbujajo k dejavnostim, kot so risanje, petje, gibanje ali reševanje miselnih problemov. Ciciban kot celota je pripravljen izrazito komunikativno.« Zelo pomembno je tudi zrcaljenje družbenih razmer: »Ciciban skozi desetletja ohranja izvirni koncept, ki ga posodablja z aktualnimi vsebinami in novimi prijemi. Prav je, da gredo tudi revije za otroke v korak s časom, saj otroci živijo drugače kot pred 40 ali več leti.« Sodobnosti Ciciban sledi tako z aktualnimi tematikami, kakršne so denimo različni tipi družin, otroci s posebnimi potrebami ali odnosi v razredu, kot z različnimi darilnimi prilogami, na primer zgoščenkami in nalepkami. »Za ohranjanje kakovosti je pomembno, da revija ne vključuje nalepk zaradi nalepk, temveč jih smiselno poveže z vsebinami. In prav to Cicibanu dobro uspeva,« opozarja strokovnjakinja.
Ciciban torej ostaja mlad in sodoben, kar je že dolgo tega poudarila tudi Kristina Brenkova: »Verjamem, da bo Ciciban še dolgo živel in da bo zmeraj mlad, pa četudi bo star sto let.«