Po koncertu 2Cellos v ljubljanskih Križankah pretekli četrtek in članku v Delu so se po spletu razširili številni protesti zoper »zapiranje« okolice Križank v času koncertov. Mnogi se namreč spomnimo, kako smo v mlajših letih s prijatelji zahajali v priljubljeni park in ob prijetnem druženju spremljali koncerte, ki so potekali na drugi strani zidu. Omenjenih zborovanj je v zadnjih letih precej manj, tudi zato, ker odločitev za omejitev gibanja v okolici Križank v času koncerta 2Cellos ni bila edinstven dogodek. Takšnih zapor Zoisove ceste in parka je bilo po podatkih Mestne občine Ljubljana v lanskem letu 20. Samo letos jih je bilo že 8, do konca sezone pa jih pričakujejo dodatnih 18.

Za zaporo lahko zaprosi vsak

Na MOL pojasnjujejo, da za začasno prometno ureditev lahko zaprosi vsak občan, izvajalec del ali organizator prireditve na podlagi vloge ter dokumentacije glede izvajanja del oziroma dogodka. »Na podlagi omenjene vloge lahko pride tudi do situacije, da se zapre vozišče, pločnik ali kolesarska steza zaradi gradbiščnega odra, gradbiščnega uvoza ali pa ureditve določenega prostora,« pojasnjujejo. »Na podlagi vloge organizatorja je v tem konkretnem primeru veljala zapora pločnika in kolesarske steze le ob določenih prireditvah oziroma datumih, in sicer le na severni strani Zoisove ceste.«

Z zaporo sta se strinjala tudi 2Cellos

Z odločitvijo Festivala Ljubljana ne vidi težav niti boter Novega rocka Igor Vidmar. »Kolikor vem, ne gre za 'prepoved zbiranja', ampak za omejitev hrupa v času tiste vrste koncertov, ki to zahtevajo v dobro izvajalcev in primarne publike, tiste v avditoriju. V primeru 2Cellos pa sta se, kot sem seznanjen, z zaporo strinjala tudi izvajalca,« pravi Vidmar. »Konec koncev je temu namenjena tudi zapora prometa na delu Aškerčeve: če bi imeli 'pravico' osebnih vozil, tovornjakov in mestnega prometa do 'svobodne vožnje' za absolutno in bolj pomembno kot nemoteno odvijanje kulturne prireditve, bi bilo to precej nekulturno, če ne kar necivilizirano.«

Na vprašanje smiselnosti organiziranja koncertov na lokacijah, kjer jih lahko motijo dejavniki iz okolice, pa je Vidmar odgovoril, da bi umik koncertov, ki zahtevajo relativno tišino v okolici, iz Križank predstavljal bistveno osiromašenje kulturnega programa Festivala Ljubljana. Poleg tega meni, da bi tovrstno dejanje ponudilo »legitimacijo obnašanja, ki v okolju Križank in v kontekstu komornih koncertov ni nobeno 'junaštvo' ali 'upor proti redu', kot pravijo nekateri privrženci poslušanja koncertov pred Križankami, ampak le nekultura in objestnost.«

V času Novega rocka, ko so nastali mnogi nostalgični spomini takratne ljubljanske mladine na druženje pred Križankami, težav s hrupom niso imeli, a kot opozori Vidmar, je bilo to posledica tega, da je bil Novi rock običajno že sam dovolj hrupen. Ga je pa hrup z druge strani zidu motil med manj hrupnimi Škuc-Ropotovimi koncerti. »Takšna sta bila na primer koncerta Laurie Anderson in solo nastopa Nicka Cava,« se spominja Vidmar. »V obeh primerih me je hrup, na srečo kratkotrajen, vsekakor motil.«

Pri Festivalu Ljubljana se čudijo, zakaj je do ogorčenja prišlo šele zdaj

Da so zapore praviloma zgolj med koncerti, na katerih ni glasnega ozvočenja, so nam potrdili tudi pri Festivalu Ljubljana. Jih pa čudi, da je do razburjenja prišlo šele zdaj, saj Festival Ljubljana za svoje prireditve, ki potekajo v Križankah, zapore parka izvaja vsaj od leta 2009.

»Predvidevamo, da je do razburjenja prišlo zaradi koncerta skupine 2Cellos, ker so nekateri želeli koncert poslušati pod obzidjem Križank,« ugibajo. »Ko smo na primer lani gostili Orkester Slovenske filharmonije in pianista Borisa Berezovskega ali Simfonični orkester Qingdao, se ni nihče razburjal. Sprašujemo se, kje so bili vsi ti branilci javnega interesa in javnih površin, ki zdaj tudi po družbenih omrežjih širijo sovražni govor, takrat. To samo kaže na egoizem in koristoljubje posameznikov, nikakor pa za skrb za javni interes, na katerega se marsikdo sklicuje.«

Mestni občini Ljubljana, sicer ustanoviteljica Festivala Ljubljana, ob tem opozarja, da plačljivosti koncerta 2Chellos navkljub, MOL še naprej omogoča dostopnost kulturnih prireditev in vsebin tudi manj premožnim občanom. Še posebej izpostavljajo festival Junij v Ljubljani, med katerem se zvrstijo številni brezplačni dogodki. Prav tako vsako leto prek javnih razpisov sofinancirajo številne kulturne dejavnosti v izvedbi zunanjih organizacij. Med večjimi so mednarodni festival Noči v Stari Ljubljani, ulični festival Ana Desetnica in Muzejska poletna noč.

»Letno pripravimo okoli 14 tisoč kakovostnih kulturnih dogodkov, med katerimi je kar 70 odstotkov brezplačnih,« so nam še sporočili z MOL.