Ruski premier Dmitrij Medvedjev je obisk Slovenije včeraj sklenil s političnim dialogom z Mirom Cerarjem in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom, v katerem so prevladale gospodarske teme, predvsem vprašanje medsebojne trgovine, ki je letos upadla za dve petini, in energetike, kjer Rusija Sloveniji ponuja sodelovanje v nasledniku plinovoda Južni tok.
Tako Cerar kot Medvedjev sta že v začetku poudarila, da je prednostni razlog prihoda ruskega premierja nedeljska udeležba na spominski slovesnosti pri ruski kapelici na Vršiču in da je bil torej obisk v prvi vrsti pieteten. Kot neuradno pravijo predstavniki vlade, je Slovenija ta vidik obiska poudarila tudi pri pojasnjevanju obiska tujim diplomatskim sogovornikom. To je bilo potrebno, ker so za visoke ruske predstavnike v zadnjem času na Zahodu zaprta vrata, kar se tiče dvostranskih obiskov (drugače je z dogodki, kot so bila denimo pogajanja o iranskem jedrskem programu).
Sankcije krive za dvajsetodstotni padec
Medvedjev je ocenil, da štiridesetodstotnega padca trgovanja med državama ne moremo pojasniti le s sankcijami, temveč tudi s padcem cen energentov in strukture v trgovini. Zaradi sankcij se je trgovina po njegovi oceni znižala za dvajset odstotkov. Zavzel se je za krepitev sodelovanja ruskih regij ter malih in srednje velikih podjetij s Slovenijo. Ob podpisu petih sporazumov je omenil tudi dogovor o sodelovanju na področjih visoke tehnologije in farmacije. Medvedjev je Sloveniji predstavil projekt plinovoda Turški tok, ki bo drugačen od Južnega toka, saj bo niti distribucijskih poti v EU v svojih rokah držal Bruselj oziroma države članice. Premier Cerar je glede sodelovanja v Turškem toku dejal, da je to stvar premisleka, ko bo projekt bližje uresničitvi – najprej mora namreč Rusija skleniti sporazum s Turčijo.
Brez omembe sankcij seveda ni šlo. Premierja sta se strinjala, da bi jih bilo dobro odpraviti, pri čemer pa Cerar pravi, da mora Rusija za to izpolniti določene pogoje, Medvedjev pa, da pričakuje, da jih bo prva ukinila Evropska unija, ker jih je tudi prva uvedla. Od Slovenije pričakuje, da bo glede sankcij v Evropski uniji še naprej nastopala kot doslej – da bo zavzela »uravnoteženo in umirjeno stališče«, za razliko od nekaterih drugih članic, ki se odzivajo »zelo čustveno«.