»Ko nekdo govori, drugi poslušamo, smo prijateljski, ne plezamo in ne tečemo, se ne tepemo in se spoštujemo,« je skrbno zapisano z barvnimi flomastri na papirju, nalepljenem ob vhodu v manjšo telovadnico Mladinskega doma Jarše. Iz nje se je minulo popoldne razlegal živahen smeh, pomešan z žvenketanjem posode. Skupinica otrok, starih med pet in enajst let, je s slastjo praznila lončke z vaniljevim pudingom, tisti najbolj neučakani pa so še pred zadnjim grižljajem spraševali, kakšne igre sta vzgojiteljici zanje pripravili po kosilu. »Saj veste, kakšen je dogovor. Počakamo, da vsi pojemo. Potem bomo skupaj pospravili mize in jih pripravili za delavnico,« jim je pojasnjevala vzgojiteljica Mojca Jesenko, ki skupaj z Ivo Mackošek bdi nad razposajenimi mladimi počitnikarji.

V času letošnjih poletnih počitnic jarška telovadnica namreč ni namenjena le športnim aktivnostim, temveč je na parketu pod košarkarskimi obroči prostor tudi za raznovrstne družabne in miselne igre ter likovno ustvarjanje. Telovadnica do sredine avgusta vsak teden gosti novo skupino otrok, ki so jih starši vpisali v počitniško varstvo Mestne zveze prijateljev mladine Ljubljana. Varstvo sofinancira ljubljanska mestna občina in je za otroke s stalnim prebivališčem v Ljubljani brezplačno.

Od obiska kina do vožnje po Ljubljanici

Prijateljske vezi v skupinici, ki jo sestavljajo otroci iz vseh delov prestolnice, pa tudi iz bližnjih Domžal, so se stkale že prvi dan. »Samo pet minut je minilo, pa so se že dobro razumeli. Otroci običajno s tem nimajo težav in že ena spoznavna igrica je bila dovolj,« se nasmehne Mackoškova. Ponedeljek je bil namenjen spoznavanju, v naslednjih dneh pa so se otroci med drugim sprehajali ob Savi in obiskali tamkajšnji manjši živalski vrt, si v kinu ogledali igrana filma, se z ladjico popeljali po Ljubljanici in se v Tivoliju okrepčali s pico.

»Po zajtrku se običajno kam odpravimo, danes smo na primer v Kinodvoru gledali igrana filma Rdeči balon in Bela griva, po kosilu pa sledi delavnica, ki je povezana z dopoldansko aktivnostjo. Preden odidejo domov, imajo še nekaj prostega časa. Takrat se lahko družijo in skupaj igrajo,« dan v počitniškem varstvu opiše Jesenkova.

Vzgojiteljici se trudita, da so aktivnosti čim bolj raznolike in hkrati primerne za vse starostne skupine. Če se starejšim udeležencem počitniškega varstva kakšna igra zdi preotročja, jih skušata k sodelovanju pritegniti s pojasnilom, da morajo starejši pomagati mlajšim. »Dogovorili smo se tudi, da se bomo držali reda, saj nam bo tako lepše,« še pove Jesenkova in pogleda proti pravilom, zapisanim pri vhodu. »Na delavnici morajo sodelovati vsi, tudi če se jim morda ne ljubi. Sicer pa igre in aktivnosti prilagajava tako, da vsi čim bolj uživajo in počnejo stvari, ki jih veselijo. Kljub vsemu so to njihove počitnice.«

Včasih se skregajo, a se tudi hitro pobotajo

Ko je bil prazen še zadnji lonček pudinga, so otroci mize hitro pospravili, jih prekrili s časopisnim papirjem in jedilnico spremenili v prostor za ustvarjanje. »Pomislite na prizor iz filma, ki vam je bil najbolj všeč, in ga narišite,« so bila navodila Jesenkove in počitnikarji so se s čopiči v rokah že posvetili slikanju na papir.

»Najbolj mi je bil všeč divji konj,« pove devetletna Tanja. V počitniškem varstvu je letos prvič. »Zelo mi je všeč, spoznala sem veliko novih prijateljic, tudi Lino, s katero sva bili hkrati v porodnišnici,« doda zgovorna devetletnica, ki so jo starši v Nove Jarše zjutraj pripeljali iz Šiške. Nekoliko daljšo pot je vsako jutro imela dve leti mlajša Lara, ki prihaja iz Domžal. Čeprav se vrata telovadnice odprejo že ob sedmi uri zjutraj, pravi, da ni težko vstati tako zgodaj: »Veliko ustvarjamo. Ko smo obiskali živalski vrt, sem videla tudi ovčko, ki je moja najljubša žival.«

Tudi devetletna Eva je Domžalčanka. V treh dneh, odkar se otroci že družijo v počitniškem varstvu, si je najbolj zapomnila obisk kina in film Bela griva. V počitniškem varstvu ji je všeč, a med počitnicami rada obišče tudi babico: »Babi ima bazen, tako da se lahko kopam, avgusta pa grem tudi na morje.« Enajstletni Rok je priznal, da se včasih s prijatelji, ki jih je spoznal v počitniškem varstvu, tudi skregajo, a je takoj pristavil, da se tudi hitro pobotajo. Bežigrajčan je že lani počitnikoval pod okriljem mestne zveze, letos se je z veseljem vrnil: »Nikoli ni dolgčas. Igramo se, se pogovarjamo, gledamo filme, veliko smo zunaj. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo bili ob Savi.«