»Zadovoljen sem, da sem končal šesti Tour. Tudi letos nisem vozil zato, da bi ga le prevozil. Zelo veliko znoja sem pustil na cesti. Imam občutek, da je letošnji minil najhitreje od vseh,« je kolesar Kristijan Koren ponosen, da je še šestič zapored opravil z dirko vseh dirk in v nedeljo ponosno zapeljal na Elizejske poljane v Parizu.
Pariz ni poseben trenutek samo za peščico s Chrisom Froomom, Petrom Saganom in Nairom Quintano, ki se imajo čast posebej izpostaviti pod Slavolokom zmage, ampak za vseh 160 kolesarjev. Končati šestkrat zapored in skupno prevoziti 21.201 kilometer je že nekaj posebnega. »Vem, ni jih veliko, ki bi vozili šest Tourov in jih tudi končali. To je velik plus zame,« se 28-letni Primorec zaveda, da je uvrščen v elitno dvajseterico z največ kilometri na dirki presežnikov. Si pa posebne statistike ne dela. Tako tudi ni vedel, da je med Tourom obrnil okroglih 20.000 kilometrov prav na dan z najopaznejšo akcijo in izenačenim najboljšim osebnim dosežkom (14. mesto). Tudi 200. tekmovalni dan na Touru mu je uspela druga najboljša etapna uvrstitev (19. mesto). »Če me ne bi opomnili, za te zanimivosti ne bi vedel. Vse, kar imam, je shranjeno v glavi,« pravi.
Koren je znova z odliko opravil delo pomočnika. Breme uspeha je bilo na treh etapnih kapetanih Kanadčanu Hesyedalu, Ircu Martinu in Latvijcu Navardauskasu, skupna razvrstitev na Američanu Talanskyju (11. mesto). »Štirikrat med tremi najboljšimi v etapi je manj vredno kot zmaga. Zmaga je bila velika želja. Žal se ni posrečilo. Tudi Talansky je ostal tik za deseterico. Ni slabo, a upali smo več,« komentira bero multinacionalne zasedbe Cannondale-Garmin. Ob tem naredi primerjavo, da je bil manj obremenjen kot pretekla leta, ko je garal predvsem za zeleno majico Petra Sagana. »Tri leta za Sagana je bilo treba vseskozi poganjati na polno. Letos so bili dnevi, ko je šlo bolj lahkotno. Ni bilo treba narekovati ritma. Verjetno mi je bilo tudi zaradi tega lažje, dnevi so hitreje minili. Letos sem prišel bolje pripravljen na Tour,« opiše razliko. Statistično mu 69. mesto ni posebej pomembno. Prvo polovico do Pirenejev se je držal celo med najboljšo trideseterico.
Letošnji Tour opiše kot pester in raznolik. »Vsak dan so se našle ekipe, ki so imele kakšen interes. Zato tudi hiter ritem na vseh etapah. To verjetno kažejo tudi velike časovne razlike. Tudi zadnjo gorsko etapo na Alpe d'Huez smo v 'gruppettu' vozili na polno, da smo ujeli časovno zaporo.« Posebnost Toura je bila tudi peklenska vročina. »Se je nekajkrat zgodilo, da smo prišli v hotel pri 35 stopinjah Celzija, hotel pa je bil brez klime. To so neznosne razmere. Spali smo pri odprtih vratih, da je bilo vsaj nekaj prepiha, a počitek je ob takih razmerah skoraj nemogoč. Tu se delajo razlike. Na srečo smo imeli svojega kuharja in za hrano je bilo popolnoma poskrbljeno,« opozori na detajle, ki jim denimo v ekipi Sky dajejo poseben poudarek. »Še enkrat je pokazal, kaj zmore,« pravi na zmago Chrisa Frooma. »Prvo pirenejsko etapo je naredil razliko in to ohranil, čeprav so mu kar dobro dihali za ovratnik. Movistar je dokazal, da so imeli najmočnejšo ekipo. Nibaliju je bilo najtežje. Grdo so ga kritizirali med dirko, a z etapno zmago je dokazal, da je pravi,« opiše razplet na čelu kolone. Ob tem negativne nastrojenosti proti Skyu sam ni opazil. Še vedno znova ga očarajo neverjetne množice, ki se zberejo ob cesti: »Policisti na motorjih so morali na nekaj najbolj znanih vzponih vijugati pred nami in delati koridor, da smo se lahko zapeljali mimo. Neverjetno vzdušje.«
Ob tem ne prezre številnih slovenskih navijačev. »Zelo veliko jih je bilo ob cestah v Alpah. Pričakali so me tudi na Alp d' Huez. Rad spregovorim kakšno slovensko besedo, če le lahko. Ne bi bilo lepo, če se bi kar zapeljal mimo. Najbolj opažam, kakšno evforijo je na Slovaškem naredil Peter Sagan. Barve zastav drugih držav kar spregledam, zaradi podobnosti slovenske in slovaške pač ne. Na prvem Touru 2010 je bilo slovaških manj kot slovenskih. Sedaj jih največ prihaja ravno zaradi njega.«
