Že v zgodnjem večeru se lokali okoli Ljubljanice popolnoma napolnijo. Cankarjevo in Petkovškovo nabrežje sta skoraj neprehodna, mize in stoli so postavljeni v vsak možni kot. Mladi za mizami hitro povedo, da z nočnim življenjem med poletjem niso zadovoljni. »Preveč je vse odvisno od lokalov. Ko se enkrat zaprejo, nimamo kam,« pove skupina študentov v kavarni na Novem trgu. Tako jim ne preostane drugega, kot da se tudi sami zgodaj odpravijo spat. »Četudi bi želeli nadaljevati zabavo, tega ne moremo, saj se kar pogosto zgodi, da te kdo prijavi zaradi kršenja javnega miru,« so še dodali.
Za mlade v Ljubljani, ki bi se želeli družiti zunaj lokalov, kar je tudi prijaznejše njihovim denarnicam, so edina možnost urejeni deli rečnega brega Ljubljanice. Prvi tak naj bi bil na novo urejena ljubljanska Špica. S svojo prostornostjo je tudi naklonjena druženju mladih, a jih odvrne vzdušje v kavarni, v katero se iz mestnega vrveža umaknejo predvsem starejši pari. »Ob večerih rada zahajava sem, saj ni tako hrupno kot v središču mesta,« pove eden od njih.
Dijakinja Lara Zupan pa bi si na Špici želela, da bi bili mladi med mladimi. »Ključni problem Špice je ravno v tem, da starejši gostje za naše večere ne pričarajo ravno pravega vzdušja,« pravi. Trenutno najboljši nadomestek je Breg ali nova plaža, ki je izpodrinila plažo v Trnovem. Ta je zaradi bližine središča mesta postala med mladimi bolj priljubljena.
A Lara in njena prijateljica Karla poudarita: »Pogosto se nama zdi, da s prijatelji preveč časa preživimo v kavarnah. Ker vedno zahajamo v iste lokale, se tudi poletje spremeni v neke vrste rutino.«
Visoke kazni za motenje »trdnega spanca«
Cankarjevo in Petkovškovo nabrežje ob večerih privabita izjemno veliko število ljudi in zaradi zelo gosto postavljenih lokalov je vzdušje podobno tistemu v čebeljem panju. To je poudarila študentka Anja, ki med poletjem dela v slaščičarni pri Tromostovju: »Delo je zelo naporno, ker je ob večerih res veliko strank. Hkrati me moti, da se na majhnem prostoru vrtijo kar tri različne vrste glasbe, medtem ko se moram pravzaprav osredotočiti na želje gostov.«
Okoli ene zjutraj se v skladu z mestnimi predpisi vsi gostinski obrati zaprejo. Gostinci bi ob polnih petkovih večerih z veseljem delali še kakšno uro več. Tina Kokič, ki dela kot natakarica v lokalu Tozd, pojasnjuje: »Ljudje pogosto mislijo, da se meni in sodelavcem ne da več delati, kar ni res. Enostavno si ne moremo privoščiti visoke denarne kazni. Mesto pade v trdni spanec, katerega motenje se strogo kaznuje.«
Zato mnogo mladih poišče odročnejši del središča mesta in tam nadaljuje svojo zabavo ali pa jo poišče v katerem izmed ljubljanskih nočnih klubov. A ljubljanska klubska scena, ki je že tako precej šibka, ima še dodatno veliko slabost, da se poleti skoraj vsi klubi vsaj za nekaj časa zaprejo. Na Metelkovi, ki je v poletnih mesecih sicer polna mladih ljudi, sta odprta le dva oziroma trije klubi in še ti ne celotna dva meseca. Možnosti za zabavo torej res ni veliko, hkrati pa so informacije o dogodkih za mlade precej razpršene in jih v neki pregledni obliki večinoma ne dosežejo.
Sam, Seán in Conor, trije irski študentje, ki so v Ljubljani šest mesecev študirali prek Erasmusa, so poudarili: »V času svojega študija tukaj smo ob večerih večinoma zahajali na Metelkovo in v Rog, a vedno smo se morali zanesti, da nas bodo o dogodkih informirali prijatelji.« Mnogi večerni klubi tako med poletjem skoraj nikoli ne zapolnijo svojih prostorov, deloma tudi zato, ker mladi poleti zapustijo prestolnico in odidejo v kraje, ki obetajo več zabave, denimo na Hrvaško ali v Italijo. »Zakaj bi ostal tukaj, če pa v dveh urah z vlakom prideš do raznih glasbenih festivalov, kot je Inmusic v Zagrebu, in podobno?« je povedal mladenič na Metelkovi.
Ljubljana se sicer trudi. Glasbeni, filmski, gledališki in literarni festivali v mesto privabijo številne obiskovalce. Tako je letošnji prvi festival Flow privabil veliko množico skandinavskih turistov, je povedala Tina, ki streže v Tozdu. Tina je v svoji diplomski nalogi primerjala turizem mladih v Ljubljani z New Yorkom. »Glasbeni festivali ne privabijo le turistov, ampak v mestu zadržijo tudi domače občinstvo. Pri nas manjka lokacij, kamor bi lahko odšli po takih koncertih,« je povedala.
Podobno ugotavlja tudi Kristina Bursač, ki dela v kavarni Cacao: »Turisti bi si želeli več zabave. Vprašajo nas, kje naj nadaljujejo svojo noč, in možnosti v Ljubljani res ni veliko. Klubi niso vsi odprti, lokali se zaprejo veliko prezgodaj.«
Ob treh zjutraj so ulice mestnega jedra prazne, mize in stoli pod javno razsvetljavo samevajo. Gostinci so že zdavnaj prešteli svoj dnevni zaslužek in stanovalci spijo trden spanec, ki ga nihče ne sme motiti. Mladi si želijo, da bi bilo drugače.
Jaka Smerkolj je dijak in član Društva ljubljanskih gimnazijcev – Novi dijak, s katerim je sodeloval v Dnevnikovi rubriki Obrazi prihodnosti. Poleti svojo novinarsko prakso opravlja v ljubljanski redakciji.
