Z ozirom na vse obljube in zagotovila ministrice in direktorice direktorata, da bomo CI sodelovale pri pripravi zakona, se ni nič zgodilo, zato zahtevamo, da obe takoj odstopita in »spakirata«.
Ponovno se je pokazalo, kako močno se ti birokrati s svojim nepoštenim in koruptivnim delovanjem bojijo javnosti.
Sicer je pa tako nepošteno delo na MOP poznano že od sprejema prvega zakona leta 2004, ko so ga ves čas doslej, po potrebah in željah dimnikarjev, spreminjali in dopolnjevali.
Zadnji primer je bil cenik (Ur. l. 57/2010), ko so tudi izključili CI in napravili pravi kriminal, ki je tudi v novi varianti. Mi smo se pritožili, pa zadeve ni nihče hotel reševati. To je primerek korupcije, ki mu ni para v EU, po katerem konsignatarji dobesedno odirajo in ropajo državljane. Te sramote se tudi ne splača in ni kaj komentirati, ker:
1. nas delajo brezpravne pri svojem imetju;
2. ponižujejo in diskreditirajo;
3. dajejo v suženjstvo dimnikarskim monopolistom;
4. izmišljujejo si razna opravila brez dela (razne nadzore) za dobro plačilo, ki pa so večinoma v konfliktu interesov.
To počnejo skorumpirani birokrati MOP, ko dajejo neka delovna navodila skupini, ki o tem nima pojma (analfabeti), ki hoče veliko zaslužiti brez dela.
Dimnikarji lahko:
- čistijo in vzdržujejo dimnike;
- čistijo peči, če dobijo naročilo in imajo licenco od proizvajalca (licenca od MOP ne velja).
Za kurilne naprave (vse velikosti) so odgovorni monterji – serviserji, ki opravijo vse potrebno od lokacije, montaže, meritve z nastavitvami in izdajo certifikat z vsemi podatki in garancijo (ki ga lahko, po potrebi, posredujejo tudi MOP). Po potrebi vršijo tudi servise in popravila (dajo tudi potrebna navodila). Ali lahko ta opravila izvršijo dimnikarji? Ti zahtevajo tudi prvi pregled pri montaži naprave, o kateri nimajo pojma, važno je le, da za nič dela (če je sreča, da ne naredijo kakšne škode) »kasirajo« od 80,00 evrov navzgor, kar je velikokrat tretjina stroška montaže.
Kontrola dimnikarjev ni potrebna oziroma dovoljena:
- na dimniških napravah, ker se opravi ob čiščenju;
- na kurilnih napravah, ker jih ne poznajo (so že storili veliko škode in jo še delajo).
Sicer pa je že in še bo manj potrebe po dimnikarski dejavnosti, saj je že zdaj okoli 30 odstotkov objektov brez dimnikov (alternativna energija), okoli 40 odstotkov objektov je z modernimi dimniki (nerjavni materiali, keramika…), ki ne potrebujejo tako pogostega vzdrževanja (na 10–15 let) in le še okoli 30 odstotkov objektov, ki imajo še standardne dimnike, pa še tu se zadeva spreminja na bolje.
Jasno je treba povedati, da je za požarno varnost odgovorna požarna inšpekcija, ki po potrebi nadzira kurilne naprave (od kuriva do dimnika) in delo dimnikarjev ter izdaja potrebna dovoljenja in navodila ter rešuje pritožbe državljanov na delo dimnikarjev in monterjev oziroma serviserjev.
Tega ne smejo opravljati dimnikarji, ker za to niso usposobljeni in je v konfliktu interesov.
Za rešitev problema podajamo:
1. Zakon o izvajanju dimnikarske dejavnosti z namenom zagotavljanja varstva pred požarom od 12. 10. 2013.
2. Zahtevo po spremembi dimnikarske zakonodaje (komentar s pojasnili) od 29. 7. 2013.
Državljani zahtevamo obrtnika (ne nekih nadzornikov, ki ne vedo, kaj delajo), da ga bomo lahko ob vsakem času poklicali (kot serviserja, elektrikarja…), in to tistega, ki ga bomo želeli oziroma potrebovali.
Tone Kristan, Kranj