Danes pozno zvečer bo v Slovenijo prispel predsednik ruske vlade Dmitrij Medvedjev. To bo obisk z več vidiki. Prvi je pietetni, saj se bo jutri udeležil spominske slovesnosti pri Ruski kapelici na Vršiču. Drugi je politični in gospodarski, kamor lahko prištejemo tudi nov ruski plinovodni projekt, saj bo Medvedjev v ponedeljek na delovnem obisku v Sloveniji. Tretji vidik pa sega čez meje obeh držav – obisk namreč prihaja v času, ko je Rusija na zahodu v diplomatski izolaciji, zato bo to njegov prvi obisk v članici EU od ohladitve odnosov zaradi dogodkov v Ukrajini.
Morda slovenski predstavniki tudi zato navajajo, da je poudarek obiska na jutrišnji slovesnosti ob 99. obletnici postavitve kapelice v spomin na ruske vojne ujetnike, ki so umrli med gradnjo ceste čez Vršič za potrebe oskrbe avstro-ogrske vojske na soški fronti. To bo najvišji obisk kakšnega ruskega predstavnika na vsakoletnem dogodku, za prihodnje leto ob okrogli obletnici pa se organizatorji nadejajo še višjega obiska, torej predsednika Vladimirja Putina. Govore ob kapelici bodo imeli premier Miro Cerar, Medvedjev in v imenu organizatorja Društva Slovenija-Rusija njegov častni član Milan Kučan, nekdanji predsednik države. Dogodka se bo udeležil tudi sedanji predsednik Borut Pahor.
Vabilo v Turški tok
Slovesnost pri kapelici je tradicionalni julijski dogodek, ki je postal priložnost za združenje političnega dialoga z ruskimi gosti. Tega bo imel Medvedjev ponedeljek v Ljubljani s Cerarjem in predsednikom državnega zbora Milanom Brglezom. Kot navajajo v Cerarjevem kabinetu, bodo glavne teme pogovorov gospodarstvo, Ukrajina, zahodni Balkan in energetika. Glede energetike je Medvedjev napovedal, da bi Slovenija lahko imela pomembno vlogo v novem ruskem projektu, plinovodu Turški tok. Gre za naslednika odpovedanega Južnega toka. Turški tok je decembra lani napovedal Putin, gre pa za graditev infrastrukture od Rusije pod Črnim morjem do Turčije in meje z Grčijo, kjer bi plin skladiščili v terminalih, od koder bi ga evropske države lahko dovažale na domače trge s svojim transportom. Letna kapaciteta naj bi bila enaka kot pri Južnem toku – 63 milijard kubičnih metrov. Pogovori s Turčijo sicer še potekajo. »Nekaj držav je že pokazalo zanimanje za projekt, tudi Madžarska in Srbija. Zato bi vašim voditeljem predlagal, naj projekt podrobno preučijo,« je dejal Medvedjev v pogovoru za RTV Slovenija.
Gospodarska menjava med državama je utrpela udarec zaradi evropskih sankcij proti Rusiji, ki pa jih Slovenija podpira, kot je med nedavnim obiskom Ukrajine po poročanju Interfaxa dejal zunanji minister Karl Erjavec. Ocenil je, da glede na padec trgovinske menjave sankcije očitno tudi delujejo. Na dnevnem redu naj bi bilo tudi vprašanje Ukrajine in spoštovanja sporazuma iz Minska, od mednarodnih tem pa bo v ospredju še zahodni Balkan.
Na obisk pripravljali morebitne kritike
V premierjevem kabinetu pravijo, da se zavedajo občutljivosti obiska, da ga je diplomacija pazljivo pripravljala in ga pojasnjevala tujim sogovornikom ter da zanj obstaja razumevanje. Občutljivost takšnih obiskov v Evropski uniji je politična realnost po zaostritvi odnosov z Rusijo, ki so jo celo izločili iz skupine G8. Slovenija je bila lani deležna ameriških pomislekov, ko je k nam prišel zunanji minister Sergej Lavrov, obisk pa je imel podobno naravo kot tokratni obisk ruskega premierja.
Na vprašanje, ali je takšna diplomatska izolacija sploh lahko učinkovita in smiselna glede na vlogo Rusije v mednarodni skupnosti, Michael Emerson iz Centra za evropske politične študije (CEPS) odgovarja, da ni veliko drugih možnosti. »Ali kot je dejal neki diplomat: zakaj so sankcije tako priljubljene, če so tako redko učinkovite? Ker je edina alternativa vojna.« Na vprašanje, kako naj majhne države krmarijo med gospodarskimi interesi in poskusi izolacije Rusije, pa Emerson pravi, da se mora Slovenija odločiti »ali bo poceni goljufala EU in ZDA tako kot Madžarska in trpela posledice ugleda ali pa se bo držala pristopa večine. Če Rusija Sloveniji ponuja razne plinovodne posle, potem pozor: Gazprom je na poti k velikim težavam zaradi politike Evropske unije glede konkurence, Rusija pa je nezanesljiva,« je dejal v zvezi z odpovedjo projekta Južni tok.
