Slovenski turisti se tudi letos trumoma vijejo čez mejne prehode med Slovenijo in Hrvaško, kjer jih domačini pričakujejo odprtih rok. V prvem četrtletju ja na Hrvaško odpotovalo 239.000 Slovencev, podobno kot lani, medtem ko so za prenočitev zapravili povprečno skoraj 40 evrov, dobrih šest evrov več kot v enakem lanskem obdobju. Toda, kar velja za slovenske turiste, ne drži več povsem za slovenske izdelke.
Po 39,4-odstotni rasti izvoza v prvih štirih mesecih lanskega leta, ki je bila posledica vstopa Hrvaške v EU, so slovenska podjetja v istem obdobju letos na Hrvaško prodala približno odstotek manj blaga in storitev. Uvoz iz Hrvaške je sočasno poskočil za kar 23 odstotkov. Še pomembnejši je podatek, da je delež slovenskega blaga in storitev v hrvaškem uvozu padel za več kot 0,6 odstotne točke, na 9,9 odstotka, ali pa dejstvo, da se je delež hrvaških dobrin v celotnem slovenskem uvozu povečal s 4,8 na 5,3 odstotka.
Profesor z zagrebške ekonomske fakultete in predsednik gospodarskega sveta nekdanjega hrvaškega predsednika Iva Josipovića dr. Boris Cota pojasnjuje trende z vstopom Hrvaške v EU, ki je odpravil uvozne omejitve, in znižanjem plač, zaradi katerega so postala hrvaška podjetja konkurenčnejša. Nedvomen prispevek k spremembam strukture blagovne menjave pa imajo tudi hrvaški prevzemi v Sloveniji. V trgovine najboljšega soseda se je denimo v zadnjem letu naselila večja količina hrvaških blagovnih znamk, ki so zasedle tudi police v nekdanjih Mercatorjevih trgovinah na Hrvaškem. V prihodnjih mesecih bi lahko dodatne skrbi slovenskim izvoznikom povzročil prisluškovalni škandal v arbitražnem postopku o meji med Hrvaško in Slovenijo.
Daleč od Ukrajine in Rusije
Ohlajanje medsosedskih odnosov vsekakor ni zaželeno, vendar pa dr. Črt Kostevc, strokovnjak za mednarodno ekonomijo z ljubljanske ekonomske fakultete, več kot kratkoročnih motenj ne pričakuje. »Gospodarski argumenti bodo prevladali nad političnimi, pravnimi ali ozemeljskimi,« ocenjuje Kostevc in poudarja, da temelji sodelovanje Hrvatov in Slovencev na gospodarski potrebi obeh strani. Na srednji ali dolgi rok ne pričakuje zastoja v gospodarskem sodelovanju. Podobno menita tudi Cota in Roman Glaser, predsednik uprave Perutnine Ptuj, ki je prepričan, da so nakupne navade potrošnikov trdnejše od morebitnih eskalacij političnih trenj.
Silnost gospodarskega pretresa bo odvisna od tega, ali bodo politiki dovolili, da se meddržavni spor neobvladljivo razplamti, kar bi lahko privedlo do resnih posledic medsebojno prepletenih gospodarstev. »Vsak politični prepir je škodljiv za državo in vodi do poslabšanja gospodarskih aktivnosti med državama, četudi si gospodarstveniki prizadevajo, da se to ne bi pripetilo,« pri tem opozarja Branko Žibret, direktor mednarodne svetovalne družbe A. T. Kearney za vzhodno Evropo. Kot primer, kako lahko politični spor vpliva na ekonomijo, je pokazal proti vzhodu, na rusko-ukrajinski spor, in opozoril: »Zviševanje raznih tveganj med drugim zvišuje zahteve po višjih donosih.«
Rast sosedskih investicij na tej in oni strani Kolpe
Negativni scenarij je za sedaj zgolj oddaljena možnost. Na ministrstvu za zunanje zadeve denimo pričakujejo, da bo prepletenost in soodvisnost obeh gospodarstev zaradi vstopa Hrvaške v EU prišla v prihodnje le še bolj do izraza. To dokazujejo podatki o neposrednih investicijah, ki jih imata sosedski državi ena v drugi.
Hrvati imajo po najnovejših podatkih Banke Slovenije (konec leta 2014) pri nas več kot 777 milijonov evrov neposrednih investicij. To je skoraj 228 milijonov evrov več kot leta 2013 in kar 450 milijonov več kot leta 2009. Čeprav je Hrvaška vse bolj zadolžena, v recesiji in s številnimi strukturnimi pomanjkljivostmi, bodo sosedske investicije v Sloveniji letos zagotovo dodatno zrasle, spomnimo samo na Podravkin pomladanski prevzem Žita. »Hrvaška podjetja so očitno boljša pri zbiranju kapitala in uresničevanju poslov. V Sloveniji na tem področju vlada postkrizna depresija, ki je vlagatelje oropala interesa ali poguma za financiranje takšnih projektov,« je prepričan Kostevc. Slovenska prisotnost na Hrvaškem je navzlic temu nezanemarljiva. Slovenske neposredne naložbe na Hrvaškem so lani zrasle za dobrih 60 milijonov evrov, na 1,5 milijarde evrov.
Podjetja niso zaskrbljena
Na hrvaškem trgu trenutno redno posluje več kot slovenskih 700 podjetij, medtem ko nanj izvaža še štirikrat toliko podjetij. Med večino ni zaznati trepetanja zaradi vprašanj o Piranskem zalivu.
V Krki še vedno jezdijo val koristi, ki jih je poslu prineslo hrvaško članstvo v EU, lani so na tem trgu ustvarili 28 milijonov evrov prihodkov. Krka je sicer na Hrvaškem, kjer zaseda enega vodilnih položajev med tujimi generiki, prisotna že več kot pet desetletij. V bližini Zagreba ima proizvodno-distribucijski center Krka Farma Zagreb. Kako poteka letošnje poslovanje na Hrvaškem, niso pojasnili.
Glaser je medtem razkril, da Perutnina Ptuj Pipo Čakovec, hrvaška hčerinska družba, posluje v skladu z načrti. Lani je ustvarila 44,5 milijona evrov prihodkov, podoben rezultat naj bi ustvarila tudi letos. Glaser je prepričan, da tudi zaostritev političnih odnosov ne bo prinesla težav. Ne nazadnje zaradi tega, ker perutninsko meso iz Čakovca nosi oznako »Made in Croatia«.
