Kljub temu da se poklicno ukvarjam s tehnološkimi podjetji in njihovimi izzivi, mi družbene teme niso tuje. Na klubski mizici me čakajo omembe vredni seznami Lists of note, od Galilejevega nakupovalnega listka (na katerem najdemo sestavine njegovih največjih izumov) do spiska možnih naslovov, ki jih je za svojo kuharsko knjigo zapisala Julia Child.

Tovrstno listanje in malce raziskovalski način razbiranja zgodovinskih kontekstov je, priznam, precej kratkočasen šport. V isti kategoriji meni ljubih knjig, poljudne zgodovine in predvsem zgodovine inovacij seveda ne gre pozabiti na Billa Brysona in njegovo (ne tako zelo) Kratko zgodovino skoraj vsega ter na knjigi Stevena Johnsona Where good ideas come from in How we got to now. Za burjenje tehnične domišljije in seznanjanje z vsakodnevnimi futurizmi (če jim človek še ne sledi obsesivno prek spleta) pa je vedno priročna dobra stara domača revija Življenje in tehnika.

Kar se poletnih kriminalk za v visečo mrežo tiče, izmenično skačem med starimi prevodi, vezanimi v lahke papirnate zvežčiče z mehkimi platnicami in pikantnim vonjem dobro uležane literature (na primer Sherlocka Holmesa še iz časa Minattijevega urednikovanja v Mladinski knjigi), in The Firm, zgodbo o nastanku in skrivnem vplivu svetovalske družbe McKinsey na ameriški posel, ki jo berem na kindlu. Od nekdaj me namreč zabavajo kvazibiografije, predvsem pa sodobne poslovne, kot je The everything store: Jeff Bezos and the age of Amazon, ki pogosto osvetljujejo dogajanje v prostoru med strateško odločitvijo in vplivom na posameznika znotraj podjetja. Ta tema me kot senca spremlja ne glede na letni čas, vse odkar sva se z Natašo pognali v promocijo inovativnih tehnoloških podjetij kot zanimive destinacije za zaposlitev in vzpostavili portal StartupJob.si ter se srečali z marsikaterim predsodkom o start upih, ki jih zdaj nagovarjava.

Knjiga, ki jo ravno zato letos poleti ponovno prebiram in iz nje izpisujem iztočnice, je lanska uspešnica The Alliance, ustanovitelja LinkedIna Reida Hoffmana. Kot že naslov pove, se knjiga ukvarja z oblikovanjem novega trajnega modela zavezništva med podjetji in člani ekip, katerega želja je zapolniti vrzel, ki nastaja z odmikanjem zmožnosti ponujanja stalnih zaposlitev in prevladujočo željo posameznika po neodvisnosti od enega delodajalca. Ta knjiga je po mojem mnenju obvezno branje za vsakogar, ki poskuša razumeti spremembe v sodobnih delovnih razmerjih.

Vsekakor pa to poletje (še toliko bolj v luči trenutnih politično-ekonomskih premikov) priporočam vsaj prvih 500 strani Pikettyjevega Kapitala v 21. stoletju, ki s pionirskim matematičnim modeliranjem in podatkovno analizo premoženjskih neenakosti v Evropi in Ameriki od 18. stoletja bralcu ponuja dovolj uvida v kapitalizem ter njegov zgodovinski kontekst, da lahko zavedneje stopa v obravnavo družbe in opletanje s terminologijo, ki naslavlja problematiko družbene strukture.

Trdno verjamem, da se skrbno širjenje znanja in poznavanja sveta okrog sebe, seveda na način, ki ti je blizu in zaradi katerega to počneš s hlastavim veseljem, neverjetno dobro obrestuje. Za vsak podvig in vsak izziv obstaja navdih v preteklosti, iz katerega lahko črpaš zagon. Zato se ni sramotno ozirati za primeri, ki ti pomagajo razumeti kontekst, v katerem deluješ, okoliščine, ki bodo vplivale na tvoj uspeh. Prepogosto namreč pozabljamo, da stojimo na ramenih velikanov zato, da lahko sežemo še višje. Pa naj bodo ti velikani res veliki in oddaljeni ali pa še majhni in dokaj blizu. Verjetno sem tudi zato z veseljem zadnja dva peklensko vroča tedna preživela dobršen del časa na enem izmed fizičnih tečajev digitalnih veščin SmartNinja, s katerimi smo s pomočjo začetnih znanj programiranja iz kaosa delali red.

No, potem pa sta tu še Piki Jakob in Mojca Pokrajculja, ki ju berem drugim.