Skoraj tri tisoč Ljubljančanov je kandidiralo na zadnjem javnem razpisu za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja, a so kljub izpolnjenim razpisnim pogojem zaradi premajhnega števila zbranih točk ostali praznih rok. Mnogi na razpisu niso kandidirali prvič in številni se verjetno sprašujejo, ali jim bo sploh kdaj uspelo priti do neprofitnega stanovanja. Na Dnevniku smo se tega vprašanja lotili matematično. V roke smo vzeli kalkulator, se prebili skozi obrazce ljubljanskega stanovanjskega sklada in ugotovili, da je neprofitno stanovanje (v tem trenutku) za večino misija nemogoče.

Tudi na tokratnem razpisu je bilo namreč treba za neprofitno stanovanje zbrati zajetno število točk. Na listi A je spodnja meja za družine znašala 610, za samske osebe pa 555 točk, medtem ko so morale družine na nekoliko manj »strogi« listi B, ki pa od prosilcev zahteva plačilo lastne udeležbe in tromesečne varščine, zbrati 460, samske osebe pa 525 točk.

Brezposelna mati samohranilka dveh otrok brez stanovanja

Po našem izračunu je to še najlaže uspelo mladi štiričlanski družini (primer 3), ki jo vzdržuje samo eden od staršev, medtem ko je drugi brezposeln in ima po možnosti vsaj univerzitetno diplomo. Neto mesečni dohodek take družine lahko znaša dobrih 1940 evrov. Pri tem sta skoraj obvezna pogoja, da ima prosilec vsaj 20 let prebivališče v Ljubljani in da družina v času oddaje vloge biva v tržnem najemnem stanovanju. Ob vseh teh izpolnjenih pogojih bi naša »idealna« družina zbrala 650 točk in bi bila uspešna že na prvem razpisu. To bi uspelo tudi podobni tričlanski družini (primer 5).

Staršem, starejšim od 35 let, ki nimajo visoke izobrazbe (primer 4), kaj takega ne bi niti približno uspelo. Tudi ob predpostavkah, da nihče od staršev ni zaposlen, da družina biva v premajhnem stanovanju in da so kandidirali že na treh razpisih, na katerih so bili uvrščeni na prednostno listo. Po naših izračunih, ki so jih potrdili tudi na ljubljanskem stanovanjskem skladu, bi brez stanovanja recimo ostala tudi brezposelna mati samohranilka (primer 6) z dvema mladoletnima otrokoma. Pomagalo ji ne bi niti dejstvo, da je bila že na dveh razpisih uvrščena na prednostno listo za dodelitev neprofitnega stanovanja. Direktor ljubljanskega stanovanjskega sklada Sašo Rink priznava, da razpis ne bo nikoli popoln, saj je z njim nemogoče zajeti vse življenjske situacije upravičencev. »Kljub temu si prizadevamo pomagati predvsem mladim družinam, družinam z večjim številom otrok, brezposelnim, invalidom, žrtvam nasilja in drugim ranljivim skupinam. Tudi sami pa smo omejeni s pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih najemnih stanovanj,« pravi Rink.

Stanovanje za občana z 2000 evri neto plače

Če po naših izračunih težko do stanovanja pridejo družine, ki niso ne mlade ne preveč številne, je še teže samskim osebam: zbrati potrebnih 555 točk je brez priznane kronične bolezni dihal, statusa žrtve družinskega ali vojnega nasilja, uspešnega kandidiranja že na štirih ali petih razpisih praktično nemogoče. Po našem hipotetičnem izračunu bi to uspelo le prosilcu (primer 1) z vsaj 13 leti delovne dobe, univerzitetno izobrazbo in priznano kronično boleznijo dihal. Ob tem bi moral zbrati še vsaj 90 točk – recimo s tem, da je že trikrat prej kandidiral za neprofitno stanovanje. Ne bi pa to uspelo recimo brezposelnemu mlademu doktorju znanosti (primer 2).

Ob perečem pomanjkanju neprofitnih najemnih stanovanj, do katerih ne pridejo niti socialno najšibkejši, je nenavadna anomalija, po kateri lahko stanovanje dobi prosilec z višjimi dohodki na listi B. Tam so merila precej nižja, tako da bi stanovanje dobila že tričlanska družina z neto mesečnim dohodkom do 3690 evrov (primer 7), mladoletnim otrokom in univerzitetno izobrazbo enega od staršev. Edini pogoj je, da bi v trenutku prijave bivali v neprimernem stanovanju. Na ta sistemski problem že dlje časa opozarja tudi Rink. »Nekdo z 2000 evri plače se lahko preseli v katastrofalno najemniško stanovanje in ob izpolnjevanju nekaterih drugih precej splošnih pogojev dobi neprofitno najemno stanovanje na listi B. Ne glede na to, da bi si lahko tudi sam rešil stanovanjski problem. V idealni družbi bi se mi zdel cenzus dveh povprečnih neto plač za listo B dober, ne zdi pa se mi dober v razmerah, ko je primanjkljaj neprofitnih stanovanj tako velik. Zato si tudi prizadevamo večino stanovanj podeliti v okviru liste A, medtem ko bomo v okviru liste B na zadnjem razpisu razdelili tretjino stanovanj,« pojasnjuje Rink.