V torek je evropski statistični urad objavil poročilo o tekočem računu plačilne bilance v EU in njenih članicah. Na letni ravni EU trenutno izvozi za približno 120 milijard evrov več dobrin, kot jih uvozi, presežek pa pojasnjujejo predvsem storitvene dejavnosti. Predznak omenjenega salda na ravni celotne regije pravzaprav ni kakšna težava, kaj šele posebnost. Ekonomisti pozorneje opazujejo razvoj salda posameznih držav. Že dalj časa je namreč jasno (in maja ni bila situacija nič drugačna), da znotraj EU države niso v primerljivem položaju. Nemčija in Nizozemska predstavljata pol s presežki, Francija, Španija in Portugalska pa države s primanjkljaji. Obstoj presežkov oziroma primanjkljajev sam po sebi ni problematičen, a dolgotrajnejši primanjkljaj lahko, poleg tega, da predstavlja potencialni sindrom zmanjšane mednarodne konkurenčnosti, zahteva stabilno, morebiti celo rastoče povpraševanje po financiranju. Nasprotno je pri presežku pomembno predvsem njegovo preudarno ravnanje. Kot rečeno, delitev na »izvoznike« in »uvoznike« je veljala tudi v maju.
Dan kasneje so bili objavljeni podatki o javnem dolgu. Ta je kot delež BDP tako v EU kot v evrskem območju v prvem letošnjem četrtletju zrasel. V EU dosega 88,2 odstotka BDP, v evrskem območju pa že 92,9 odstotka BDP. Najbolj zadolženi so v tem pogledu Grki, kjer dosega dolg 169 odstotkov BDP. A pri tako visokem obsegu dolga niso sami. Sledijo jim Italijani s 135 odstotki in Portugalci s 129 odstotki, nad 100 odstotki pa so tudi Belgijci in Ciprčani. Letos se je kazalnik najbolj »poslabšal« v Belgiji, kjer je delež zrasel za 4,5 odstotne točke, omenjenim Grkom pa je uspelo delež znižati za 8,3 odstotne točke.
V četrtek je urad objavil še tretji kamenček javnofinančnega mozaika – proračunski saldo. Na ravni EU in evrskega območja se nadaljuje padec primanjkljaja, ki je posledica sicer šibke gospodarske rasti, a pojasnjuje ga tudi konsolidacijska usmeritev po meri Nemčije.
Napetost pri oblikovanju predloga za rešitev grške težave se, kot kaže, seli iz Bruslja na relacijo Berlin–Washington. Direktorica Mednarodnega denarnega sklada nemški kanclerki vse glasneje poudarja nevzdržnost obsega grškega javnega dolga, z njo pa pogojuje tudi prisostvovanje pri naslednjem programu pomoči. Dogovor dveh najvplivnejših žensk bi moral upoštevati, da je Grčija le skrajnost širšega evropskega problema.
