Nova prepisovalska afera je udarila v najvišje položaje Univerze v Mariboru. Dokumentacija in informacije, ki jih je pridobil Dnevnik, razkrivajo, da je Klavdij Logožar, zdajšnji dekan Ekonomsko-poslovne fakultete Univerze v Mariboru (EPF), leta 2008 izkoristil svoj profesorski položaj. Za študijo, ki jo je pri njem naročila Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars), je namreč uporabil celotno diplomsko delo študentke EPF, ki ji je bil mentor.
Najprej zavrtimo čas v leto 2009. »Dars plačal 24.000 evrov za študijo, ki je ne najde nihče« je bil naslov Dnevnikovega članka, v katerem smo poročali o skrivnostnem izginotju naročene in plačane študije, pod katero se je podpisal Klavdij Logožar, takrat izredni profesor na EPF.
Septembra 2009 je Logožar za Dnevnik pojasnjeval, da je študijo izdelal in predal Darsu. Da študija obstaja, je zatrjeval tudi Žan Jan Oplotnik, nekdanji podpredsednik Darsove uprave. Oplotnik je dolgoletni Logožarjev predavateljski sodelavec na EPF, po novem tudi prorektor Univerze v Mariboru. V Darsu pa so zatrjevali, da v internem spletnem registru študij in strokovnih mnenj nimajo zavedene Logožarjeve študije o upravljanju avtocestnih prometnih podsistemov.
A študija res obstaja – uspelo nam jo je pridobiti na Dnevniku. Iz nje je že na prvi pogled razvidno, zakaj so si tisti, ki so bili vpleteni v ta posel, tako srdito prizadevali za vedno skriti ta dokument.
Študija in diplomsko delo enaka
Iz naslovnice študije izhaja, da jo je izdelal Logožarjev svetovalni biro za logistiko KLT. Na njej sta navedena dva avtorja. Najprej Logožarjevo ime, pod njim pa je zapisano še ime študentke EPF, ki je po naših podatkih v tistem času diplomirala pod Logožarjevim mentorstvom. Primerjava študije in diplome razkriva, da sta dokumenta identična. Od začetka do konca. V študiji so spremenjeni izključno tisti stavki, v katerih avtorica omenja svoje diplomsko delo.
Kako to identičnost utemeljuje Logožar? »Gospa je diplomirala pod mojim mentorstvom z navedeno temo, na katero sem jo usmeril ravno zaradi študije, ki sem jo opravil za Dars in temelji na omenjeni diplomski nalogi,« je zapisal.
Iz odgovora je mogoče sklepati, da je bilo njegovo početje naklepno. Raziskovalno delo je naročil študentki, njen trud pa zatem pod svojim avtorstvom in brez njene vednosti in soglasja prodal Darsu. A obenem Logožar zanika prepisovanje javno dostopnega diplomskega dela: »Tedaj diplomska dela še niso bila javno dostopna, zato je nemogoče, da bi prekopiral javno dostopno diplomsko delo za potrebe študije.« Je pa do dotičnega diplomskega dela seveda lahko predčasno dostopal kot avtoričin mentor, po diplomiranju pa so vsa diplomska dela EPF tako in tako javno dostopna v knjižnici fakultete.
Drage kolobocije z razpisom
Leta 2009 Logožar ni omenil, da je avtorica (tudi) študentka. Zakaj jo je zamolčal? »Nikoli do sedaj me tega noben novinar ni direktno vprašal,« se izgovarja dekan, »nikoli ne bi tega zamolčal.«
Iz pogodbene dokumentacija izhaja, da naj bi za pisanje študije potreboval šest mesecev. Potemtakem naj bi bil mesec njegovega pisanja za Dars vreden štiri tisočake. Kot že rečeno, pa je celotno besedilo napisala diplomantka EPF, ki o tem, da je njen mentor z njenim trudom debelo zaslužil, do nedavnega sploh ni bila seznanjena. »Gospa je bila navedena kot soavtorica, nisem pa je posebej informiral o tem, da bo njeno diplomsko delo podlaga za študijo,« pravi Logožar.
V Dnevniku smo že septembra 2009 razkrili niz nenavadnih okoliščin v tem Darsovem naročilu. Njegov idejni vodja je bil član Darsove uprave Oplotnik, bivši in sedanji Logožarjev sodelavec na EPF. Oplotnik je izdal navodilo, na podlagi katerega Dars marca 2008 ni objavil javnega razpisa, temveč je zbral tri ponudbe. Med tistimi, ki jih je Dars povabil k oddaji ponudbe, je bil inštitut za logistiko in transport pri EPF, ki ga je vodil Logožar.
Ponudbo je oddal samo omenjeni inštitut. Študijo je bil pripravljen spisati za 22.900 evrov (brez DDV). Vendar je Dars razveljavil razpis, ker so »po raziskavi trga med ponudniki ugotovili, da lahko dosežejo nižjo ceno«. Dva meseca pozneje je Dars k oddaji ponudbe pozval pet kandidatov. Na seznamu se je poleg inštituta znašel tudi Logožar kot samostojni podjetnik, ki je ta status registriral sočasno z razveljavitvijo prvega razpisa. Najcenejšo ponudbo je oddal celjski Ceeris, ki pa je konec maja 2008 odstopil od ponudbe. Ker je zatem profesor Logožar odstopil od posla v imenu inštituta fakultete, je lahko pogodbo podpisal samostojni podjetnik Logožar. Dars s temi kolobocijami nazadnje sploh ni pocenil naročila, temveč ga je celo podražil za 1100 evrov.
Vsaka stran vredna 407 evrov
Sočasno z Darsovim naročanjem študije je absolventka EPF (njeno ime in naslov diplomskega dela hranimo v uredništvu) pisala diplomsko delo. V elektronski obliki ga je oddala Logožarju in ga nazadnje tudi uspešno zagovarjala. Iz nam dostopnih informacij je mogoče sklepati, da je Logožar zatem natisnil svojo študijo. Ta se od diplomskega dela razlikuje v samo nekaj stavkih, drugačna sta še naslov in pisava, naslovnica pa je opremljena z glavo Logožarjevega zasebnega svetovalnega biroja. Ta 59 strani dolg dokument je poslal Darsu. Za vsako stran te študije mu je Dars plačal približno 407 evrov honorarja. Avtorica diplomskega dela ni prejela niti centa; plačila niti ni mogla zahtevati, saj o poslu svojega mentorja ni bila seznanjena.
Oplotnik zdaj pravi, da je pred nekaj meseci izvedel, kdo je bil dejanski avtor besedila Logožarjeve študije, torej da je to bila študentka EPF, ne pa profesorski kolega. Čeprav je študentka na naslovnici navedena kot soavtorica, nam je Oplotnik odvrnil, da mu ta informacija ni bila znana v času, ko je bil še član uprave Darsa.
Po poizvedovanju, od koga je vse to izvedel, je Oplotnik odpisal: »Šlo je za govorice na fakulteti, vendar mi je bilo kasneje pojasnjeno, da je študentka pomagala dr. Logožarju pri raziskavi, potem pa je to uporabila tudi za diplomsko nalogo. In ne obrnjeno, kar se mi ne zdi sporno, saj je dobrodošlo, da študente vključujemo v raziskovalno delo.«
