»Začelo se je tako, da sva šli s Tito iz Gostilne dela na kavo k Čoklu,« je priznala Luna Jurančič Šribar iz posredovalnice Stara roba, nova raba, v kateri so s sorodno Gostilno dela spletli tesne vezi. Na začetku leta sta se vodji domislili projekta Poljanska 7-14 in od takrat v gostilnici strežejo v predmetih iz posredovalnice, ti pa so hkrati naprodaj. A to ni bilo dovolj, še nekoliko bolj sta želeli spodbuditi ozaveščenost o družbeni odgovornosti njihovih dejavnosti in dejavnosti organizacij s podobno filozofijo. In pod vplivom dejstva, da je Ljubljana zdaj polna turistov, sta prišli na idejo o turistični poti po »njihovi« Ljubljani.
»Zanimali so nas načini, kaj narediti, da bodo Ljubljančani bolje poznali naše izdelke in našo filozofijo družbene odgovornosti, hkrati pa smo razmišljali, kako odprtim turistom na enem mestu ponuditi informacijo, kdo v Ljubljani deluje družbeno odgovorno,« je pojasnila Tita Destovnik iz Gostilne dela, ki je eno izmed šestih sodelujočih socialnih podjetij oziroma društev. Poleg Kraljev ulice so pritegnili članice društva Smetumet, s katerimi posredovalnica redno sodeluje. Te so naprej navdušile pravično trgovino 3 Muhe, ki je tesno povezana z zavodom Buna in kavarnico Čokl, v preteklosti pa so že uspešno sodelovali s sosednjo Drugo violino, kjer so prav tako pozdravili umestitev socialnih zgodb na turistični zemljevid glavnega mesta.
Nastala je zloženka Zgodbe naše Ljubljane (v angleščini Follow social Ljubljana), ki jo bodo razdelili po turističnih informacijskih centrih, upajo pa, da bodo njihovo dodano vrednost prepoznali tudi hotelirji in zbirko informacij umestili na vidna mesta. Seveda pa se zavedajo, da zloženka ni dovolj za širjenje ozaveščenosti na dolgi rok, zato so k zgodbi pritegnili Dragana Barbutovskega, enega rednih gostov v Gostilni dela, in ta je oblikoval turistično turo z naslovom Iz Ljubljane z ljubeznijo. »Svetovni trendi kažejo, da želijo turisti mesto doživeti kot lokalci, in tukaj gre za turo, na kateri lahko doživijo srčno Ljubljano,« je povedal Barbutovski iz podjetja in razložil, da je inovativno vodenje eno od petih pod znamko CurioCity, ki je kot nekakšna platforma, kamor se lahko pozneje pridružijo podobne ture.
»Zavedamo pa se, da so najboljši promotorji v lokalnem okolju seveda prebivalci,« je poudarila Destovnikova. Zaradi turistične sezone se bodo trenutno osredotočili na turiste, tudi spletna stran www.curiocity.si bo za zdaj le v angleščini, septembra pa bodo začeli bolj lokalno kampanjo. »Želimo si korak naprej – da nas ljudje ne samo všečkajo po družabnih omrežjih, ampak da tudi res pridejo k nam,« je dodala Jurančič-Šribarjeva, ki k zgodbam družbeno odgovorne Ljubljane vabi tudi druge sorodne organizacije.