Prejšnji petek je Kitajska prvič po šestih letih objavila stanje zalog zlata, ki je presenetilo marsikaterega analitika na trgu. Uradne zaloge so konec junija znašale 1658 metričnih ton. Nazadnje, ko je Kitajska objavila zaloge v letu 2009, so te znašale 1054 metričnih ton. Prav osupljivo, saj je bilo stanje zalog vsaj polovico manjše od pričakovanja trga (vsaj 3000 metričnih ton). Ravno nakupi centralnih bank z razvijajočih se trgov (predvsem Kitajske, Rusije in Indije) z namenom diverzifikacije deviznih rezerv so bili glavno gonilo povpraševanja po zlatu v zadnjih letih. Z objavo zalog se je sijaj na zlatu rahlo razblinil.

Vse močnejši dolar proti evru in bližanje trenutka, ko bo ameriška centralna banka (FED) dvignila obrestno mero, je drugi razlog in zelo močan argument za padanja cene zlata. V obdobjih nizkih realnih obrestnih mer je zlato zelo privlačno za vlagatelje. Treba je razumeti, da bomo še naprej priča obdobju nizkih obrestnih mer, saj si FED ne more privoščiti drastičnega dviga obrestne mere, ker bi lahko hitro zadušilo okrevanje. FED bo dvignil obrestno mero le za kakšnih 25 bazičnih točk, kar je izjemo majhen dvig, in še to v primeru, da bodo makropodatki in podatki s trga dela še naprej optimistični. Vseeno cena zlata ne bi smela pretirano reagirati na tako majhen dvig obrestne mere, saj so preostale centralne banke v fazi vodenja ekspanzivne monetarne politike.

Inflacija ostaja za zdaj nizka tako v ZDA kot v Evropi, ekspanzivno delovanje centralnih bank po svetu ne daje želenega rezultata o višji inflaciji, kar tudi postavlja vprašanje pri vlogi zlata kot hranilca vrednosti. Splošni padci surovin še naprej kažejo, da kmalu ne bomo priča višji inflaciji na razvitih trgih.

Najslabše so jo odnesli investitorji v zlate rudnike, ki so samo v dobrem tednu dni izgubili v povprečju 14 odstotkov vrednosti. Analitiki že napovedujejo, da bo cena zlata do konca leta padla na 1000 dolarjev za unčo, kar lahko po eni strani vpliva tudi na prihodnjo ponudbo zlata, ki bi se lahko zaradi razmeroma visokih stroškov izkopa pri rudarjih konkretno zmanjšala, takrat pa lahko vidimo spet nekoliko višje cene zlata.