(Prisilno) vedejevstvo je, roko na srce, podobno (prisilnemu) espejevstvu, klasični sužnjelastniški obliki novodobnega delovnega razmerja, razen v višini stolčka in plače in moči in drugih okoliščin, enako je tudi pozicija generalnega direktorja ali pač vedeja podobna poziciji naključnega družboslovnega prekarca, razen v družbeni moči, finančnem varovalnem pasu, poznanstvih, prihodnjih kariernih možnostih, načinu preživljanja prostega časa in sploh količini slednjega, kakovosti spanja, odnosu bančnih uslužbencev, očitno pa tudi stiku z realnostjo.

Tako gospod Samo F. kot omenjeni prekarec se namreč po še enem negotovem dnevu odpravita domov, le da gre en v lastniško stanovanje s klimo in balkonom, drug pa v garsonjero, za katero mu banka ni želela dati kredita in ga je lažje duše odobrila njegovi mami, čeprav ga bo ta morala odplačevati do svojega 98. leta. Oba doma prižgeta televizor, tako Samo kot njegov mlajši kolega, in poslušata politike, kako da se zaposlitev danes dobi z inovativnostjo, podjetnostjo in trdim delom in da fleksibilnost pomeni konkurenčnost – le da Samo F. avtorje teh izjav pozna osebno, brezimni prekarec pa od vse fleksibilnosti pozablja, kako je ime njemu samemu. Ko bo Samo F. ostal brez rednih dohodkov, bo razbil domačega pujsa in v kombinaciji s podporo sodržavljanov nekako prevedril do naslednjega stolčka, espe pa se bo preselil k staršem, dokler ne zbere dovolj za pot na Nizozemsko, kjer bo obiral jagode za boljši denar, kot bi ga v Sloveniji dobil s predavanjem jedrske fizike. Pred tem se bosta nesrečni duši na begu iz raztopljene Ljubljane najbrž še enkrat srečali na hrvaškem mejnem prehodu (kjer bo vojaški konvoj Slovencem blokiral vstop v Lepo njihovo) – Samo F. bo s poldrugim kilogramčkom prtljage na poti proti svojemu komfortnemu apartmaju, medtem ko bo njegov prekarni sotrpin v spremenljivem agregatnem stanju izposojeno kripo delil s še tremi sopotniki, ki jih je v duhu rezanja izdatkov našel na Prevozih, in sanjal o maminem pohanem piščancu na prvi obali, ki se pripelje mimo.

Gospoda Sama F. zato pozivamo, naj se opraviči svojemu mlajšemu kolegu in širnemu prekarnemu občestvu za svojo bodisi slabo šalo, skisano na previsoki temperaturi, bodisi za popolno nepoznavanje pravega prekarstva, ki vlada tam zunaj. V kolikor pa vztraja, da je njegov položaj primerljiv, mu omenjeni brezimni kolega obljublja mesečno štipendijo, dokler se mu ne bo uspelo spet postaviti na polnopravne delovne noge.

In zabojček nizozemskih jagod.