V vladi so očitno končno našli vsaj začasnega naslednika vršilca dolžnosti generalnega direktorja UKC Ljubljana Simona Vrhunca, ki pa so ga še včeraj skrivali. Po nekaterih informacijah celo pred člani sveta UKC Ljubljana, ki bodo danes odločali o njegovem imenovanju.
Kandidat, ki jim ga bodo predstavili pred današnjo sejo sveta, naj bi bil po nekaterih informacijah ekonomist Andrej Baričič, nekdanji direktor Gea Collegea in nekdanji član nadzornega sveta NLB, ki je delovanje največje slovenske bolnišnice pred časom od blizu opazoval kot član njenega sveta. V zdravstvu so sicer zakrožila tudi nekatera druga imena morebitnih resnih kandidatov, na primer poslovnega direktorja kirurške klinike Matjaža Tavčarja, zaposleni v UKC pa se sprašujejo, ali jim niso v vladi pripravili popolnega presenečenja. Torej kandidata, na katerega ni nihče pomislil. V vsakem primeru skrivnostnosti, kakršna je spremljala že zadnji neuspeli razpis za generalnega direktorja UKC Ljubljana, prejšnja leta niso bili vajeni.
Vrhunec: Novega direktorja bi lahko iskali hitreje
Da ne bo več kandidiral in da tudi vedejevske funkcije ne želi več opravljati, se je medtem dokončno odločil Simon Vrhunec, ki ga je ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc prej zaman pozivala k odstopu. Sam sicer pravi, da ga je precej ljudi prosilo, naj do razpisa ostane na čelu bolnišnice, a bi bila lahko to celo potuha pri že tako dolgotrajnem izbiranju novega vodstva. »Ta institucija je preresna in preveč pomembna, da bi imela vršilca dolžnosti. Potrebuje generalnega direktorja, ki bo lahko svoj program strateško zastavil na dolgi rok, torej za štiri leta, in ga nato izvrševal.« Vrhunec meni, da bi lahko, če bi bila na vladni strani volja (v svetu imajo večino člani, ki jih je imenovala vlada, op. p.), razpis za bodočega direktorja izpeljali bistveno prej. Danes bi lahko tako odločali o imenovanju novega generalnega direktorja in ne le začasnega vodstva, meni Vrhunec. »V zgodovini se še niso tako igrali s to institucijo.«
Ostal bi v bolnišnici, ki jo je vodil
Negotovost na čelu največje bolnišnice se vleče že od leta 2013. Takratni minister Tomaž Gantar je Vrhunca, ki se mu je ravno iztekal mandat, pozval k odstopu ob obremenilnih ugotovitvah protikorupcijske komisije o sodelovanju bolnišnice z izraelskim kirurgom Davidom Mishalyjem pri otroških srčnih operacijah. Vrhunec je poziv zavrnil, češ da je delal dobro in da je težave z otroško srčno kirurgijo zgolj »podedoval«. Svet zavoda ga je podprl pri kandidaturi za še en mandat, a v nadaljevanju ni dobil soglasja vlade Alenke Bratušek. Hkrati takratna vlada njegove kandidature ni zavrnila. Kandidata, ki bi imel primerne izkušnje in bi bil hkrati pripravljen izjemno zahtevno funkcijo opravljati za okoli 4700 evrov bruto plače (ta bistveno zaostaja za dohodki vrste zaposlenih v UKC in tudi za plačami direktorjev podeželskih zdravstvenih domov), namreč niso uspeli najti.
Tudi vladi Mira Cerarja dolgo ni uspelo nagovoriti pravega ali vsaj sprejemljivega kandidata. Soglasje h kandidaturi za drugi direktorski mandat je Vrhuncu tako odrekla šele konec letošnjega februarja, potem ko je bolnišnico leto in pol vodil kot vršilec dolžnosti. A tudi kasnejši razpis ni bil uspešen. Aprila v svetu bolnišnice niso dali zelene luči nobenemu od kandidatov, med katerimi sta bila poleg Vrhunca tudi poslovna direktorica pediatrične klinike Biserka Marolt Meden in nekdanji direktor smučarske zveze Matija Vojsk. Vrhunec je tako ostal vršilec dolžnosti, a ga je že maja ministrica za zdravje pozvala k odstopu zaradi objektivne odgovornosti v primeru Radan. Tudi takrat je poziv zavrnil.
Danes pojasnjuje, da se je sicer že pred časom odločil, da ne bo več kandidiral, a je počakal na presojo za mednarodno akreditacijo. Potem ko so v UKC Ljubljana akreditacijo uspešno ohranili, pa ne želi več podaljševati vedejevstva, ki se mu izteče 10. avgusta. Vrhunec pravi, da bi danes morda kaj storil tudi drugače, a svojih odločitev v času vodenja UKC Ljubljana na splošno ne obžaluje. Bolnišnica se je v finančnih težavah po njegovem mnenju znašla predvsem zato, ker so bolnike zdravili, tudi če za to niso dobili denarja.
Vrhunec za zdaj ne odhaja v kakšno institucijo ali podjetje, je zatrdil. Glede na pogodbo z začetka mandata bi mu morali po odhodu z direktorskega mesta ponuditi delovno mesto v bolnišnici, druge službe pa ni iskal. »A slišal sem, da se dela vse, da bi me vrgli na cesto,« ni skrival slabe volje. Na ministrstvu za zdravje očitkov včeraj niso komentirali, prav tako ne izbiranja začasnega vršilca dolžnosti.
