Zvenelo je neverjetno, ko je Večernji list objavil prepis pogovorov med Simono Drenik in Jernejem Sekolcem. Agentka ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) pri stalnem arbitražnem sodišču in slovenski izbrani sodnik v arbitražnem tribunalu sta se namreč vsaj dvakrat dogovarjala o argumentih, s katerimi naj bi Sekolec poskušal vplivati na druge sodnike za ugodnejšo mejno razmejitev Sloveniji, prav tako pa je Sekolec Drenikovi, torej MZZ, poročal o odločanju v arbitražnem tribunalu. Oboje je po pravilih stalnega mednarodnega sodišča nedopustno. Stranka v postopku namreč ne sme biti v stikih s sodniki, ti pa se morajo odločati samostojno in neodvisno.
Navedbe Večernjega lista so se popoldne dokončno izkazale za resnične. Časnik je namreč na spletni strani objavil posnetke pogovorov med Drenikovo in Sekolcem, ki so potrdili pisanje hrvaškega dnevnika (z izrecnim dovoljenjem časnika te pogovore objavljamo tudi na naši spletni strani). Prisluškovalna afera je tako postala popolna, slovenski nacionalni interes za čim boljšo sodno odločitev o poteku meje pa se je dokončno znašel pod velikim vprašajem. Neznani storilci so vsaj dvakrat prisluškovali visoki uslužbenki MZZ in sodniku Sekolcu. Kako je posnetek prišel v roke hrvaškim in srbskim medijem (sočasno z Večernjim listom je zgodbo objavil tudi srbski Kurir), ni znano.
Načeta verodostojnost naše države
Razkritje pogovorov postavlja pod vprašaj, ali bo slovenski sodnik Sekolec lahko še naprej opravljal delo na arbitražnem sodišču v zvezi z določitvijo meje med Slovenijo in Hrvaško. Vsakršen stik s strankami v postopku bi zaradi morebitnega navzkrižja interesov moral namreč javiti sodišču. Hrvaška ima zdaj kot stranka v postopku možnost, da zahteva njegovo izločitev in imenovanje novega sodnika. To lahko stori najkasneje trideset dni po tistem, ko so se pojavila nova dejstva, ki pričajo o morebitni nepristranskosti sodnika. Če bi prišlo do zamenjave sodnika, postopek arbitraže še ne bi propadel, temveč bi se zaslišanja pred sodiščem morala odviti še enkrat. S tem bi se podaljšal postopek končne odločitve sodišča. Na MZZ včeraj niso znali pojasniti, ali bodo morebiti sami zahtevali izločitev Sekolca in tako prehiteli Hrvaško.
Zagotovo pa je načeta tudi verodostojnost Slovenije, saj bi se tudi država v arbitraži morala držati postopkov in se vzdržati vplivanja na sodnike, kar sta Drenikova in Sekolec zagotovo počela. Koliko je o njunem početju vedel zunanji minister Karl Erjavec, posledično pa tudi predsednik vlade Miro Cerar? Dvom vzbuja tudi to, da o pogovorih svoje podrejene s Sekolcem o tako pomembnem vprašanju, kot je arbitraža, minister Erjavec ni bil obveščen oziroma so se ti pogovori dogajali brez njegove vednosti. Četudi sam s Sekolcem ni govoril, se kljub temu postavlja vprašanje, ali bi tudi zunanji minister moral prevzeti objektivno odgovornost.
Obilica dela v prihodnjih dneh čaka tudi varnostne organe in obveščevalne službe. Te morajo namreč šele ugotoviti, kdo, kje in kako je prisluškoval Drenikovi in Sekolcu. Vsaj za zdaj se nakazuje, da so bile na delu tuje varnostne službe.
Razkrival zaupne informacije
Pet mesecev pred objavo sodbe stalnega arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško se mejno vprašanje ponovno vrača na politični parket. Za to sta poskrbela članka v včerajšnjih tiskanih izdajah srbskega Kurirja in hrvaškega Večernjega lista. V obeh so trdili, da se je slovenska agentka pri sodišču Simona Drenik s slovenskim sodnikom na arbitražnem tribunalu Jernejem Sekolcem dogovarjala o vplivanju na druge člane tribunala, da bi sprejeli za Slovenijo čim ugodnejšo razmejitev.
Sekolec, ki je po pravilih sodišča dolžan delovati neodvisno in ne sme sprejemati navodil strank v postopku oziroma kogar koli drugega, je Drenikovi razkrival zaupne pogovore z drugimi sodniki in prenašal informacije o doseženih odločitvah. Ko je Večernji list včeraj popoldne na svoji spletni strani objavil tri posnetke pogovorov med Drenikovo in Sekolcem, so se navedbe časopisa izkazale za točne (če so seveda posnetki pristni).
Sekolec hotel »dodatno strelivo« za argumentacijo pri sodnikih
Kaj konkretno piše v prepisih pogovorov iz 5. novembra 2014 in 11. januarja letos? Sekolec je Drenikovi povedal, da mu je predsednik sodišča Gilbert Guillaume dejal, da je Slovenija na morju dobila vse, kar je želela. Z razmejitvijo Piranskega zaliva naj bi Sloveniji pripadlo 75 ali 66 odstotkov akvatorija z ravno razmejitveno črto od ustja Dragonje do italijanske meje. Prav zato je Guillaume Sekolcu priporočil, naj ne pritiska na sodnike glede kopenske meje. Sekolcu je Drenikova naročila, naj se v pogovorih s sodniki osredotoči predvsem na nekaj spornih točk kopenske meje, ki bi bile za Slovenijo očitno najzanimivejše. Izpostavila je ugodnejšo razmejitev na kopnem, predvsem protipoplavne nasipe na Muri, območje vasi Brezovec in soline. Ker je bil dokazni postopek že končan, v proceduro pa takrat ni bilo več mogoče vložiti dodatnih dokumentov, je Sekolec od Drenikove zahteval »dodatno strelivo« za argumentiranje pred sodniki. Drenikovi je dejal, naj mu posreduje dodatno dokumentacijo o kopenski meji, ki bi jo potem pri presojah s sodniki uporabljal kot lastne zapiske.
Pusićeva: Kršenje pravil bi postavilo pod vprašaj arbitražni postopek
Še pred objavo zvočnih posnetkov se je na objavo Večernjega lista z izredno tiskovno konferenco odzvala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić.
»Če bi bilo kaj od tega res, bi bilo to šokantno. Drastično bi se spremenile razmere glede arbitražnega postopka,« je ocenila in dodala, da je Zagreb v arbitražni postopek vstopil v dobri veri in s prepričanjem, da se bo meja določila v skladu z mednarodnim pravom. Pusićeva je bila opoldne še previdna glede verodostojnosti članka. Povedala je, da bodo njegovo avtentičnost preverili. Je pa že napovedala, da bodo o dogajanju obvestili stalno arbitražno sodišče in evropsko komisijo. »Kršenje arbitražnih pravil bi postavilo pod vprašaj celoten arbitražni postopek,« je dejala Pusićeva.
Na Mladiki so pred objavo zvočnih posnetkov poročanje Večernjega lista predstavljali kot medijski spin, minister Karl Erjavec pa se je z dopustovanja pod Mont Blancom z enako ugotovitvijo oglasil za Slovensko tiskovno agencijo. Slovenska vlada se je včeraj odločila, da poročanja Večernjega lista ne bo komentirala, ker je arbitražno sodišče obe strani pozvalo, naj se do decembrske razsodbe vzdržita vseh javnih izjav o arbitražnem postopku, da se spor ne bi poglobil, navajajo diplomatski viri. Tega se bo Slovenija držala, navajajo in kritizirajo Hrvaško, ker je imela zunanja ministrica Vesna Pusić včeraj tiskovno konferenco in ker so tudi drugi vladni predstavniki komentirali poročanje časnika.
Hrvaška neprestano spodkopava ugled in legitimnost sodišča, se je glasila ocena vira, ki pa jo je podal še pred objavo posnetkov telefonskih pogovorov Sekolca in Drenikove. Brez komentarja so ostali tudi v kabinetu predsednika vlade Mira Cerarja. Komentiranje navedb iz članka so zavrnili do konca postopka oziroma objave odločitve arbitražnega sodišča. Po Cerarjevi oceni pa naj bi šlo za vnaprejšnji poskus vplivanja na končno odločitev arbitražnega sodišča. Po objavi zvočnih posnetkov so se tako na MZZ kot v kabinetu predsednika vlade zavili v molk. Minister Erjavec se sicer predčasno vrača z dopusta. Na ministrstvu bo najprej poslušal posnetke in se pogovoril s sodelavci.
Številna vprašanja ostajajo neodgovorjena
Neodgovorjena ostajajo vprašanja, kaj in koliko je o dogovarjanju Sekolca in Drenikove vedel minister Erjavec in ali so se ti pogovori dogajali z njegovo odobritvijo. Prav tako ostaja neodgovorjeno vprašanje, ali bo Slovenija morebiti prehitela Hrvaško in sama zahtevala Sekolčevo zamenjavo. Brez odgovora je tudi vprašanje, ali so zatajile varnostne službe pri preverjanju prostorov MZZ glede prisluškovalnih naprav.
V molk so se včeraj zavili tudi na stalnem arbitražnem sodišču v Haagu. Med drugim je neodgovorjeno ostalo naše vprašanje, ali so že sprožili lastno preiskavo.
Izseka iz pogovora Simone Drenik in Jerneja Sekolca
dnevnikova opomba
Sekolec je poklical Drenikovo na mobitel.
Ja, lep pozdrav.
Pozdravljena, Simona. Živio.
Kako, doma?
Jaz sem sedaj doma, ampak kmalu bo prišel moj asistent sem, bo delal na drugem računalniku, tak’ da se ne bom mogel kasneje pogovarjati.
Ja.
dnevnikova opomba
Kaj pove začetek tega pogovora, preden
takoj steče beseda o stanju v razpravah
sodnikov? Sekolec ve, da se ne bi smel
pogovarjati z Drenikovo in da je
to proti pravilom sodišča.
Jaz ti vse to lahko pripravim. Ena stvar pa je, da bi bilo dobro potem vse te dokumente, če jih boš ti naprej pošiljal, da bi prinesel tvoj računalnik in potem na tvojem računalniku odpremu file in potem prenesemo samo tekst. To je čisto enostavno, da si ti zaveden kot avtor fila. Če ne, ali ni noben ali pa čudn’ zgleda, pa lahko nekdo vdre noter in nekaj najde, če sem jaz avtor fila. Če pa jaz podprem samo na ključku na tvojem računalniku pa ti potem prenesem v nov file, ki ti ga na novo odpremo na tvojem računalniku, je to najbolj safe. Mislim, da bi bilo to v redu narest.
Okej, v redu.
dnevnikova opomba
Drenikova in Sekolec se pogovarjata,
kako bi zabrisala sledi za predajo
dokumentacije MZZ, ki bi jo Sekolec
lahko uporabil kot svojo dokumentacijo
v nadaljevanju postopka. Oba torej
vesta, da to po pravilih sodišča ni dovoljeno.
