Slovenski namizni tenis v mlajših kategorijah žanje sadove garanja zadnjih let. Hrastniška trenerska trojka, v postavi Jože Urh, Vesna Ojsteršek in Andreja Ojsteršek Urh, ima namreč dovolj znanja in avtoritete, da ve, na kakšen način vzgojiti vrhunske člane. Ima ogromno energije, volje in želje, da slovenski namizni tenis znova popelje na evropski zemljevid. V prihodnosti bo treba prisluhniti njihovim zahtevam in mladim igralcem s poti umikati nergače, ki jih v slovenskem namiznem tenisu ne manjka.
Kadetske, mladinske in mlajše članske kolajne še zdaleč ne pomenijo uspeha v članski konkurenci. Kako iz prvakov narediti povprečnega športnika, bi iz preteklosti znala povedati slovenska alpska smučarska stroka. V Sloveniji je tudi veliko primerov, kako so eni najuspešnejših športnikov postali posamezniki, ki v mladinskih kategorijah nikoli niso osvajali kolajn. Eden takšnih je Primož Kozmus, če se vrnemo k namiznemu tenisu, tudi Bojan Tokič. Še več pa je primerov, kako se osvajalci kolajn med člani nikoli niso niti približali vrhu. Ne zgolj po lastni krivdi, predvsem zaradi sistema, ki jih ni finančno podprl. Iz preteklih propadlih primerov bi se lahko največ naučili atleti, saj atletska zveza večino denarja namenja napol upokojenim športnikom, medtem ko številni upi nimajo niti za burek.
