Analiza o globalnem bremenu bolezni, ki je največja in najpodrobnejša analiza o vzorcih in trendih slabega zdravja in invalidnosti po svetu med letoma 1990 in 2013 ter so jo nedavno objavili v reviji Lancet, kaže tudi, da se je delež izgubljenih let zdravega življenja zaradi bolezni povečal z okoli petine (21 odstotkov) v letu 1990 na skoraj tretjino (31 odstotkov) v letu 2013.

Ker število ljudi narašča – med njimi pa se zelo povečuje delež starejših – se bo število ljudi, ki jih pestijo zdravstvene težave, v prihodnjih desetletjih še povečalo.

Izkazalo se je tudi, da se v zadnjih 23 letih glavni vzroki za izgubo zdravja skoraj niso spremenili. Ljudje najpogosteje trpijo zaradi bolečin v križu, depresije, slabokrvnosti zaradi pomanjkanja železa, bolečin v vratu in s starostjo povezane izgube sluha.

Leta 2013 so kostno-mišična obolenja (gre predvsem za bolečine v križu, vratu in artritis), duševne motnje in zasvojenost (depresija, anksioznost ter uživanje drog in alkohola) predstavljali skoraj polovico vseh izgub zdravja svetovnega prebivalstva.

Umrljivost upada

Prizadetost zaradi bolezni se zmanjšuje veliko počasneje kot umrljivost zaradi bolezni. Če se je na primer obolevnost zaradi sladkorne bolezni v zadnjih 23 letih povečala za okoli 43 odstotkov, se je smrtnost zaradi te bolezni povečala samo za 9 odstotkov.

»Dejstvo, da umrljivost upada hitreje kot pojavnost bolezni in poškodb, kaže, da moramo biti še zlasti pozorni na težave, ki jih imajo ljudje zaradi vodilnih vzrokov za obolevnost, in ne le na zmanjševanje umrljivosti,« pravi Theo Vos, glavni avtor študije in profesor za globalno zdravje na Inštitutu za raziskovanje zdravje Univerze v Washingtonu, ZDA.

S sodelavci je analiziral 35.620 virov informacij o bolezni in poškodbah iz 188 držav med letoma 1990 in 2013 in v analizi zajel 301 akutnih in kroničnih bolezni ter poškodb in 2337 stanj, ki izhajajo iz njih.

Ključne ugotovitve so:

Leta 2013 sta se bolečina v križu in depresija uvrstili med prvih deset največjih vzrokov za zdravstvene težave v vsaki državi in sta povzročili večjo izgubo zdravja kot sladkorna bolezen, kronične obstruktivne pljučne bolezni in astma skupaj.

Po vsem svetu hitro narašča število posameznikov, ki imajo več bolezni hkrati; število posameznikov, ki imajo več kot deset zdravstvenih težav hkrati, se je povečalo za 52 odstotkov.

Osem vzrokov za kronične predvsem nenalezljive bolezni je prizadelo več kot 10 odstotkov svetovnega prebivalstva: luknje na stalnih zobeh (2,4 milijarde), glavobol (1,6 milijarde), slabokrvnost zaradi pomanjkanja železa (1,2 milijarde), presnovna motnja G6PD – pomanjkljivost, znana tudi kot favism (1,18 milijarde), s starostjo povezana izguba sluha (1,23 milijarde), genitalni herpes (1,12 milijarde), migrene (850 milijonov) in črevesni zajedalec gliste (800 milijonov).

Zaradi rasti števila prebivalstva in staranja se je povečalo število let, ko ljudje živijo z boleznijo (od 537,6 do 764,8 milijona).

Glavni vzroki povečanja števila let življenja z boleznijo so bolezni mišic in skeleta, duševne motnje in odvisnosti, nevrološke motnje in kronična obolenja dihal. HIV oziroma aids je ključno gonilo rasti števila let z boleznijo v podsaharski Afriki.

Veliko povečanje izgube zdravja je povezano s sladkorno boleznijo (povečanje za 136 odstotkov), alzheimerjevo boleznijo (92 odstotkov), glavobolom zaradi prekomerne rabe zdravil (120 odstotkov) in osteoartritisom (75-odstotno povečanje).

V srednji Evropi nesorazmerno veliko izgubo zdravja povzročijo padci. V mnogih karibskih državah so se anksiozne motnje uvrstile višje od diabetesa. Invalidnost kot posledica vojn in spopadov je največ prispevala k izgubi zdravja v Kambodži, Nikaragvi, Ruandi in Vietnamu.

Po mnenju profesorja Vosa velikim preprečljivim vzrokom izgube zdravja, kot so resna kostno-mišična obolenja ter duševne motnje, ne posvečamo pozornosti, ki si jo zaslužijo. Reševanje teh vprašanj bo zahtevalo premik v zdravstvenih prioritetah po vsem svetu, saj ni pomembno samo, da se ljudi ohranja pri življenju v pozno starost, ampak da pri tem tudi ohranijo svoje zdravje. lo