Ameriška agencija za hrano in zdravila FDA je lani odobrila drugačne odmerke jemanja zdravila proti nespečnosti zolpidem pri moških in pri ženskah, ker se to zdravilo pri ženskah v jetrih razgrajuje veliko počasneje. To je prvič, da je takšne razlike prepoznalo in priznalo tudi regulatorno telo. Raziskave v zadnjih letih so namreč pokazale številne razlike v delovanju moškega in ženskega telesa, ki so pomembne tudi za medicino.
Številne bolezni se različno pogosto pojavljajo med spoloma, imajo različen potek in prognozo, zelo pomembne pa so tudi razlike v delovanju jeter, zaradi katerih se zdravila lahko različno presnavljajo pri moških in pri ženskah, kar ima lahko za posledico različno delovanje zdravil v moškem in ženskem telesu, pojasnjuje prof. dr. Gregor Majdič, vodja centra za genomiko živali pri veterinarski fakulteti, kjer se ukvarjajo tudi s proučevanjem spolnih razlik na živalskih modelih. Za navedeno zdravilo za nespečnost se je namreč izkazalo, da se je pod njegovim vplivom pripetilo celo nekaj prometnih nesreč, saj so imele ženske zjutraj v telesu še vedno visok odmerek zdravila in niso bile dovolj zbrane. Pri moških se v tem času zdravilo že povsem izloči.
Vzrokov za razlike še ne poznajo
Dobro je znano tudi, da moški pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi obolenji kot ženske, različno pogosto obolevajo za avtoimunimi, duševnimi, nevrodegenerativnimi boleznimi… Depresije in anksiozne motnje so veliko pogostejše pri ženskah. Avtizem je veliko pogostejši pri fantih, alzheimerjeva bolezen je pogostejša pri ženskah, shizofrenija ima pri moških drugačne simptome…
Razlog, da ženske manj pogosteje obolevajo za srčno-žilnimi obolenji, je znan: ženski spolni hormoni ženske do menopavze varujejo pred razvojem teh obolenj, z upadom hormonov v menopavzi pa se tveganje za razvoj srčne in možganske kapi in drugih srčno-žilnih zapletov poveča tudi pri ženskah. »Tukaj je vidna povezava s hormoni, pri drugih obolenjih pa se ne ve natančno, koliko na razlike med spoloma vplivajo hormoni in koliko geni. Mehanizmov, ki so v ozadju razlik med spoloma, še ne poznamo. Zagotovo pa gre za neke molekularne mehanizme v delovanju organov,« razlaga Majdič.
Jetra so pač jetra?
Razlikam med spoloma se posveča vedno več pozornosti, kljub temu pa je znanost o tem še vedno precej na začetku. Kako to, če pa so ženske in moški že na prvi pogled zelo različni?
»Dejansko je veliko razlik v delih telesa, o katerih se prej sploh ni razmišljalo, da bi lahko bile spolno različne: razlikujemo se po videzu in spolnih organih, notranji organi pa so anatomsko videti enako: jetra so pač jetra pri obeh spolih. A ko smo začeli z molekularno biologijo preučevati in spoznavati gene, ugotavljamo, da so geni zelo različno aktivni v moških in ženskih jetrih, razlike pa so tudi v drugih organih,« razlaga Majdič.
Tudi v raziskavah so v preteklosti zelo zanemarili vidik razlik med spoloma, tako pri osnovnih raziskavah na živalih kot pri kliničnih raziskavah na ljudeh. »V preteklosti je bila večina raziskav narejena na samcih. Tudi v kliničnih raziskavah, na primer o učinkovanju zdravil, je sodeloval veliko večji delež moških kot žensk. Razlog je enostaven: ker ni treba upoštevati spolnega ciklusa, samci, moški, imamo neprestano testosteron, ženske pa imajo menstrualni cikel, ko se hormoni ves čas spreminjajo in to vpliva na delovanje celotnega organizma. To variabilnost je treba upoštevati in to zaplete raziskave. Zato je veliko bolj enostavno proučevati samce oziroma pri ljudeh moške,« razloži Majdič.
Delno, razmišlja, je verjetno kriv tudi feminizem, poudarjanje, da smo enaki: »Problem pa je nastal, kako smo enaki: pogosto se je za tistega, ki je enak, vzelo povprečnega moškega. Primer tega iz vsakdanjega življenja so varnostni pasovi v avtomobilih, ki so bili dolgo prilagojeni moškim, težkim 80 kilogramov in visokim 180 centimetrov.«
Evropski projekt
Več znanja o spolnih razlikah je prinesel tudi evropski projekt EuGenMed, v okviru katerega so dve leti pripravljali analizo stanja in predloge za nadaljnje ukrepe na področju upoštevanja bioloških razlik med spoloma v medicini. Sodelujoči partnerji so se osredotočili predvsem na vključitev vidikov bioloških razlik v raziskave v medicini in farmaciji, reguliranje zdravil in poučevanje o spolnih razlikah na medicinskih fakultetah, saj se na evropskih medicinskih fakultetah tega večinoma še ne uči. Zadnje srečanje v okviru projekta je potekalo konec junija v Bruslju in so se ga udeležili tudi predstavniki evropske komisije ter predstavniki vlad nekaterih evropskih držav.
V projektu je sodeloval tudi dr. Majdič. Na zadnji konferenci je konzorciju raziskovalcev predstavil ugotovitve raziskav, ki jih opravljajo v centru za genomiko živali in kjer med drugim raziskujejo vpliv genov na razlike v možganih na poskusnih živalskih modelih. »Tudi te raziskave so še precej na začetku, še posebej pa prenašanje ugotovitev z živali na človeka,« razloži.
V raziskave vključiti oba spola
Posledica novih zavedanj je tudi to, da se v znanosti vse bolj uvaja, da je treba delati na obeh spolih, tako so nekatere znanstvene revije že uvedle pravilo, da raziskave ne objavijo, če je narejena samo na enem spolu, oziroma morajo avtorji zelo dobro utemeljiti, zakaj so vključili samo en spol. Tudi na konferenci projekta EuGenMed je sodeloval predstavnik Evropske agencije za zdravila, ki je pojasnil, da bodo na področju regulative uvedli pravila, ki bodo zahtevala, da morajo raziskovalci v klinične študije vključiti tudi določeno število žensk, je še povedal Gregor Majdič.
