V okviru sistema EU za zgodnje opozarjanje na pojav novih psihoaktivnih snovi so lani zabeležili pojav 101 nove psihoaktivne snovi, v Sloveniji pa je Nacionalni forenzični laboratorij lani identificiral 38 novih psihoaktivnih snovi. Ker na trg še naprej prihajajo nove in nove psihoaktivne snovi, za katere ni podatkov o učinkih in škodi, ki jo povzročajo, na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svarijo, da je preizkušanje novih psihoaktivnih snovi za zdravje uporabnikov visokotvegano.

Skrb zbujajoči so tudi podatki zadnje raziskave Eurobarometer 2014, ki kažejo, da je nove psihoaktivne snovi že kdaj poskusilo osem odstotkov mladih Evropejcev v starosti 15–24 let, v Sloveniji pa v tej starostni skupini 13 odstotkov mladih. »Uporaba novih psihoaktivnih snovi je glede na raziskave vezana na plesne zabave in prireditve ter na druženje s prijatelji,« razloži Andreja Drev z NIJZ in doda, da sta med uporabniki najbolj priljubljeni dve skupini novih psihoaktivnih snovi. To sta sintetični kanabinoidi in sintetični katinoni. Sintetični kanabinoidi posnemajo učinke konoplje, sintetični katinoni pa učinke stimulativnih drog, kot sta kokain in amfetamin. V Sloveniji so med uporabniki razširjeni predvsem sintetični katinoni, med katerimi je najbolj priljubljen 3-MMC.«

Droge kot »samozdravljenje«

Trendi na področju novih psihoaktivnih snovi kažejo, da so se s povečanjem njihove uporabe v različnih skupinah pojavili tudi novi vzorci uporabe teh drog in številna nova tveganja, še opozarjajo na NIJZ, kjer ugotavljajo tudi, da bo treba novim psihoaktivnim snovem prilagoditi tudi obstoječe programe obravnave uporabnikov drog v vseh oblikah obravnave – od zdravljenja do zmanjševanja škode. Posebej ranljive ciljne skupine za uporabo novih psihoaktivnih snovi pa so zlasti mladostniki, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, in intravenozni visokotvegani uporabniki prepovedanih drog.

Prim. Marija Jamšek s Centra za zastrupitve UKC Ljubljana pojasnjuje, da na centru sprejemajo tudi vse več mladostnikov, ki se zastrupijo nehote ali pomotoma, zlasti z izdelki z indijsko konopljo. Seveda pa imajo veliko več primerov zaradi eksperimentiranja in zlorabe alkohola in drog. Pri srednješolcih in tudi že pri osnovnošolcih je nekaj namernih zastrupitev, s katerimi želijo prestrašiti starše ali učitelje. S čim vse se zastrupljajo, pa na centru raje ne razkrivajo, saj bi še prehitro prišel kdo na novo idejo, razloži Jamškova.

Na NIJZ na vprašanje, zakaj mladi sploh potrebujejo droge, odgovarjajo, da je mladostništvo v družbi prikazano kot brezskrbno in živahno obdobje, a se ob tem pogosto spregleda, da so mladostniki v tem obdobju, posebej v današnjem družbeno-kulturnem kontekstu, odtujeni od sebe, staršev in drugih pomembnih odraslih. Po drogah pa pogosto posežejo tudi zaradi neuspeha v šoli. »Mnogim mladostnikom, ki se znajdejo v težavah, droge odgovarjajo na njihove razvojne potrebe po sprejetosti, pripadnosti, občutku lastne vrednosti in jih uporabljajo kot samozdravljenje,« pojasnjuje dr. Ines Kvaternik. »Slednje je še posebej tvegano, ker jim droge, ki jih uporabljajo, utrjujejo vzorce ravnanja, ki jim kasneje v življenju škodijo. Kot na primer: osip v šoli, izguba socialnih stikov… Uporaba prepovedanih drog med mladostniki, še posebej novih psihoaktivnih snovi, utrjuje vzorce odtujenosti od sebe, soljudi in svojih potreb. Zato za omenjeno skupino mladostnikov niso dovolj le informacije na ravni poznavanja in prepoznavanja tveganj za zdravje, ki so povezana s posameznimi novimi psihoaktivnimi snovmi, ampak je treba načrtovati ukrepe, ki bodo spreminjali obstoječe vzorce ravnanja in bodo usmerjeni v zmanjševanje škode in sprejemanje mladostnika tukaj in zdaj,« opozarja dr. Ines Kvaternik.

Potrebni novi ukrepi pomoči

Razvoj celovitega sistema učinkovitih preventivnih programov za mladostnike zahteva paradigmatske spremembe; usmerjen naj bo h krepitvam moči, predlagajo strokovnjaki in dodajajo, da morajo ukrepi na področju preprečevanja in zmanjševanja tveganih ravnanj slediti več kriterijem: potreben je hiter odziv na pojav, usmerjenost na konkretne dogodke in osredotočenost na vsebino problema. »Razširjenost uporabe novih psihoaktivnih snovi med različnimi ciljnimi skupinami uporabnikov, od strokovnih delavcev do služb na področju obravnave odvisnosti, predstavlja nove izzive, saj še nimamo izoblikovanih ukrepov pomoči, ki bi celostno pokrili potrebe uporabnikov novih psihoaktivnih snovi, zmanjšali individualna zdravstvena, socialna tveganja in družbeno škodo ter varovali javno zdravje. Za to bo potrebna pripravljenost za sodelovanje in uskladitev različnih konceptov na vseh ravneh obravnave odvisnosti od preventive do zdravljenja, socialne rehabilitacije in socialne integracije. Seveda bo za vse to potreben tudi večji finančni vložek v redefinicijo teh programov,« je še pojasnila dr. Ines Kvaternik.