Vpliv močnega dolarja?

Razprodajam na surovinskem trgu v zadnjem času ni videti konca, potem ko skušajo vlagatelji v cene vključiti močan dolar ter šibka inflacijska pričakovanja, ki obenem vse dlje pomikajo nameravan dvig obrestnih mer s strani ameriške centralne banke FED. Cene zlata so v tekočem tednu padle na najnižje ravni v zadnjih petih letih, medtem ko je cena nafte WTI ponovno zelo blizu 50 dolarjem za sodček in je najnižja od aprila. Cenovni pritiski se kažejo tudi na ostalih surovinskih trgih, kar nakazuje gibanje sestavljenega surovinskega indeksa CRB, ki ga izračunava Thomson Reuters. Ta je v letošnjem letu padel za približno osem odstotnih točk, na letni ravni pa beleži skoraj 30-odstotni padec. Ameriška centralna banka FED med ciljne indikatorje, ki bi pomenili spremembo v monetarni politiki, med drugim uvršča tudi inflacijska pričakovanja. Glede na podatke, objavljene v preteklem tednu, je junijska inflacija znašala 0,3 odstotne točke, na letni ravni pa lahko po skoraj šestih mesecih ponovno govorimo o pozitivnih inflacijskih pritiskih, saj je objavljen podatek pokazal, da znaša inflacija na letni ravni 0,1 odstotne točke. Cenovne pritiske na surovinskem trgu je tako moč pripisovati tudi močnemu ameriškemu dolarju, ki bi lahko ob nadaljnji krepitvi negativno vplival na ameriško gospodarsko rast, obenem pa centralni banki dal več časa za pripravo dviga obrestnih mer. Po drugi strani pa predvsem nižje cene energentov blagodejno vplivajo na denarnice ameriških potrošnikov, kar na dolgi rok zvišuje potencialno rast ameriške ekonomije.