Čeprav pravniki pozdravljajo idejo o odpisu dolgov najrevnejšim prebivalcem Slovenije, o samem zakonu o pogojih za izvedbo ukrepa odpusta dolgov, ki so ga poslanci državnega zbora sprejeli v petek, nimajo vsi najboljšega mnenja.
Na morebitno neenakopravno obravnavo dolžnikov je že med samim parlamentarnim postopkom opozorila zakonodajnopravna služba državnega zbora. Da je ustavnopravno precej sporno, da bo odpis dolgov posamezniku odvisen od tega, komu je ta posameznik dolžan, pa ocenjuje tudi pravni strokovnjak z ljubljanske pravne fakultete dr. Rajko Pirnat. »Dvomiti je mogoče o tem, da zakon vse dolžnike postavlja v enak položaj.« Če že ne vsi upniki, bi morale dolžnike po njegovem mnenju enako obravnavati vsaj občine in druge javne institucije, ki zdaj vsaka zase odločajo, ali bodo dolgove sploh odpisovale.
Poleg tega bi bilo po Pirnatovih besedah bolj primerno, če bi država in drugi upniki, ki bodo omejili vsoto vseh odpisanih dolgov, namesto principa »kdor prvi pride, prvi melje« uporabili mehanizem, po katerem bi odpis dolga – v ustrezno manjšem deležu – omogočili vsem prosilcem. Kljub temu pa odpisovanje dolgov po vrstnem redu prispelih prijav, dokler ne zmanjka denarja, samo po sebi ustavnopravno ni sporno, pravi dr. Pirnat.
Odpis dolgov – priročnik
vlada
podatki
Kdo lahko zaprosi za odpis dolgov?
Dolžniki, ki so v obdobju od 1. januarja do 30. junija letos kadar koli prejemali denarno socialno pomoč, varstveni dodatek, veteranski dodatek ali otroški dodatek iz prvih dveh dohodkovnih razredov. Prav tako prejemniki otroškega dodatka v 3. dohodkovnem razredu, ki so hkrati prejemali dodatek za nego otroka oziroma dodatek za veliko družino. Dolgov ne bo mogoče odpisati tistim, ki so v osebnem stečaju.
Katere dolgove je mogoče izbrisati?
Praktično neizterljive dolgove izpred leta 2014 za gospodinjske stroške (elektriko, plin, vodo, odpadke in druge stanovanjske stroške), za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, bančne storitve, stroške za vrtec in šolo, davčne obveznosti (dohodnino, upravne in sodne takse ter zamudne obresti in stroške, povezane s temi dajatvami) do zneska 50 evrov, preveč nakazano denarno socialno pomoč, varstveni dodatek ali otroški dodatek.
Odpisati ne bo mogoče neplačanih prispevkov za socialno varnost, akontacije davka, davčnih odtegljajev, uvoznih dajatev ter obveznosti zaradi insolventnosti. Tudi dolgovi, ki si jih je dolžnik nakopal z opravljanjem dejavnosti, bodo ostali.
Kdo odloča o odpisu in višini odpisanega dolga?
Upnik (finančna uprava, občine, podjetja, banke). Če z vlado podpiše sporazum o sodelovanju pri odpisu dolgov najrevnejšim, upnik ne sme zavrniti nikogar, ki sodi med upravičence do odpisa. Vendar sme za vsakega dolžnika posebej določiti višino zneska za delni ali popolni odpis dolga.
Kaj sestavlja dolg, ki ga je mogoče odpisati?
Glavnica, obresti in stroški.
Kako zaprositi za odpis?
Prek obrazca za odpis dolga, ki ga bo od 3. avgusta letos mogoče dobiti na spletnih straneh in v prostorih centrov za socialno delo, pri Rdečem križu, Karitas in Zvezi prijateljev mladine Slovenije.
Kam nasloviti vlogo?
Na vsakega upnika posebej. Seznam občin, energetskih podjetij, javnih podjetij, bank, zavarovalnic in upravnikov, ki so se že odločili za sodelovanje pri odpisu dolgov, je objavljen na spletni strani www.paketpomoci.si, a se dopolnjuje, saj lahko upniki sporazum z vlado podpišejo do konca letošnjega leta.
Do kdaj zaprositi za odpis?
Rok za oddajo vloge je 31. oktober 2015, a je najbolje za odpis zaprositi čim prej, saj morajo upniki prošnje obravnavati po vrstnem redu prijav, hkrati pa lahko skupno višino odpisa omejijo. Država bo recimo svojim dolžnikom odpisala za skupno največ milijon evrov dolgov, zato lahko počasnejši dolžniki ostanejo praznih rok. Dogovori za odpis morajo biti sklenjeni do 31. januarja 2016.
Ugodnosti za sodelujoče
Podjetjem ne bo treba plačati DDV in davka na dohodek pravnih oseb, dolžnikom pa ne dohodnine na odpisani dolg.
Dodatne informacije
Na spletni strani www.paketpomoci.si ali na telefonski številki 080 2002.
