Dan po terorističnem napadu na jugu države in 32 žrtvah, ki jih je zahteval, so se v Turčiji povečale politične nestabilnosti in poslabšale varnostne razmere. Predsednik Recep Tayyip Erdogan in njegova stranka AK sta se znašla pod plazom kritik predvsem Kurdov, da sta doslej iz strateških preračunavanj oziroma bojazni pred naraščajočo močjo Kurdov v Siriji premalo odločno nastopila proti Islamski državi in nista dovolj zaščitila južne meje s Sirijo. To so uradni Ankari v preteklosti očitali tudi na zahodu, češ da prek te meje v Sirijo vstopajo rekruti Islamske države in da si Turčija ne prizadeva dovolj, da bi tok ljudi ustavila.
Napad med predstavitvijo projekta pomoči
Ponedeljkov napad se je zgodil v mestu Suruc vsega deset kilometrov od Kobaneja, pretežno kurdskega mesta v Siriji ob meji s Turčijo. Lani so ga tako rekoč pred očmi turške vojske, ki je dogajanje spremljala z bližnjih hribov, zavzeli pripadniki Islamske države. Ankara je šele pod pritiski javnosti dopustila premike iraških Kurdov po svojem ozemlju, da so priskočili na pomoč in kasneje Kobane zavzeli nazaj, čeprav je bil potem še tarča napadov Islamske države. Uradna Ankara je pač trdila, da je njen glavni cilj v Siriji zrušiti režim Bašarja Al Asada, ne pa boj proti teroristom.
V ponedeljek se je skupina študentov aktivistov v Surucu pripravljala, da odide v Kobane in pomaga obnavljati porušeno mesto. O projektu so imeli tiskovno konferenco, potem pa se je kulturni center Amara v trenutku spremenil v grobišče.
Islamska država ni prevzela odgovornosti
Premier Ahmet Davutoglu se je včeraj odpravil na kraj dogodka in dejal, da so identificirali napadalca (ni še bilo jasno, ali je bil en sam). Šlo naj bi za pripadnika Islamske države. Obenem pa je zavrnil očitke, da je Turčija v preteklosti taktično podpirala Islamsko državo, da bi preprečila krepitev Kurdov v Siriji. Ti očitki so živi že od časa lanskih bojev za Kobane in so po pomoru v Surucu spet privreli na plan. Kurdska delavska stranka je obtožila vladajočo AK, da je odgovorna za napad, na več koncih države je prišlo do spopadov protestnikov s policijo, ponekod tudi do streljanja. V največjem turškem mestu Carigrad je policija proti protestnikom uporabila solzivec. Oblasti so obtožile Ljudsko demokratsko stranko, ki jo podpira mnogo Kurdov, da razpihuje nasilje, slednja pa je odgovorila, da je pozvala samo k zaščiti javnih poslopij.
Davutoglu je dejal, da bo Turčija zdaj storila vse, kar je potrebno za zaščito južne meje, kar pomeni, da posledice napada v Surucu Islamski državi lahko prinesejo težave. Sirski Observatorij za človekove pravice je lani ocenil, da večina mladih z zahoda in drugje, ki jih rekrutira skrajna sunitska skupina, prileti s poceni leti v turško Antalijo, potem pa prečka turško mejo s Sirijo.
Islamska država pa ni prevzela odgovornosti za napad. Je pa Turčija v zadnjih tednih izvedla nekaj operacij proti njej, aretirala njene domnevne pripadnike in onemogočila več spletnih strani skrajnežev.