Da gre navodila zdravstvenih strokovnjakov izpolnjevati dobesedno in da lahko vsak dvom o njihovi kataklizmičnosti nad grešnika prinese vročinsko maščevanje, je nedavno dokazal tudi Peter Vilfan. Resda je nekdanji vrhunski športnik, vajen švicanja v zatohlih dvoranah in kondicijskih treningov v snegu, dežju in vročini, in resda je v vrhunskih letih za tapkanje žoge v kakšni rekreativni veteranski ligi, a se je navodil za preživetje držal zelo natančno. Takole je namreč računal: Nacionalni inštitut za javno zdravje je zelo natančno sporočil, da lahko vročina najbolj prizadene starejše in otroke. E, v parlamentu še ni otroške stranke, imajo pa stranko, ki se diči z »upokojenci« v imenu. Če je torej pravica na tem svetu in je v hiši demokracije vsaj trohica čuta za sočloveka, ima stranka s povprečno najvišjo starostjo in bazo najbolj ogroženih volilcev menda naravno pravico do najbolje hlajenih prostorov. Ko je po uradni dolžnosti še nekajkrat pogledal osrednja večerna poročila in slišal histerično opozarjanje na prihod vseh štirih jezdecev apokalipse (vročina, koncentracija ozona, UV-faktor, poletni glasbeni hiti), je bila odločitev kot na dlani. Prestop v stranko, ki mu lahko zagotovi vsaj minimalne protivročinske standarde.
Ja, dragi moji, takšna je posledica histeričnega ponavljanja navodil za preživetje v dneh, ko je poletje... pač poletje. Kako smo brez jasnih navodil preživeli zadnjih 60.000 let, odkar se je človek odločil zapustiti Afriko in poseliti naš od sonca ogrevan planet, mi je iz dneva v dan manj jasno. Kako so vedeli, da je v največji vročini pametno ležati nekje v senci, da je prav tako smiselno občasno popiti požirek vode in da lahko kožuh ta dan pustijo v jami, ko pa jim ni nihče povedal tega. Čudež, vam povem...