O delu terjatev v višini dobrih 700.000 evrov sta se strani že poskušali dogovoriti, a je bil poskus mediacije na sodišču neuspešen. V Novem mestu so zavrnili tudi preostale račune za 400.000 evrov. »Poleg tega zdaj zahtevajo še 60.000 evrov, kolikor naj bi imeli stroškov s pripravo dokumentacije v nadaljevanju. Vendar tudi če so bila ta dela opravljena, so bila v času, ko je bil projekt že uradno ustavljen,« je pojasnil Albin Kregar, vršilec dolžnosti direktorja podjetja Cerod.
Po dokončni ustavitvi 32 milijonov evrov vrednega projekta petnajstih občin v začetku maja je v Novo mesto prišel še zahtevek za povračilo stroškov v višini 638.000 evrov, ki naj bi jih zaradi ustavitve del imel izvajalec. V Novem mestu se zavedajo, da bodo en del iz tega naslova morali plačati, a se jim tak znesek zdi pretiran. »Dokončnega dogovora še ni. V dokumentaciji pa so tudi neki pavšalni zneski, do katerih izvajalec prav gotovo ni upravičen v celoti,« je prepričan Kregar. Največji »udarec« je Novo mesto dobilo konec junija. Čeprav so pričakovali zahtevo za poplačilo izgube dobička, jih je znesek v višini 4,087 milijona evrov vendarle presenetil. »Izvajalec bo moral ta svoj zahtevek dokazati. Zaenkrat ni priložil nikakršne dokumentacije,« trdi Kregar.
Riko: Obračunana dela so bila opravljena
V podjetju Riko, kjer so nam odgovorili zgolj v svojem imenu, so poudarili, da bodo »na ravni konzorcija sprejeli odločitev o morebitnem sodnem sporu, če novomeška občina ne bo spoštovala v pogodbi opredeljenih protokolov za odločanje o stroških, povrnitvi nastale škode in izgubljenega dobička«.
Trdijo, da so obračunali dela, ki so bila nesporno opravljena, obračunana vrednost pa temelji na sklenjeni pogodbi in potrjenem finančnem načrtu. Vsi njihovi zahtevki so bili »podprti z vsemi relevantnimi dokazili«, pozivi občine po dodatnih dokazilih pa po njihovem mnenju niso konkretizirani in ne temeljijo na določbah pogodbe. »Riko si bo tudi iz naslova odgovornosti do svojih podizvajalcev in kooperantov prizadeval pridobiti plačilo za vsa nesporno in kakovostno opravljena dela,« so jasno povedali v Riku.
Zaradi ustavitve del pa v Novem mestu bijejo še eno bitko. Prvi del projekta, to je 1,3 milijona evrov vredna čistilna naprava za izcedne vode na deponiji, je zgrajen že dobri dve leti, prav tako s pomočjo evropskega in državnega denarja. Občinam zdaj grozi, da bodo morale dobrih 900.000 evrov vrniti. »Prav te dni se intenzivno dogovarjamo z ministrstvom za okolje in prostor. Mislim, da nam bo uspelo najti rešitev,« je povedal Kregar, medtem ko na ministrstvu odgovora, ali bodo morale občine denar vrniti, nismo dobili.
Bo treba evropski denar vračati?
Potrdili so, da se intenzivno pogovarjajo, toda kot so zapisali, »v skladu s predpisi, ki urejajo izvajanje evropske kohezijske politike za obdobje 2007–20013, je osnovno načelo, da mora biti projekt končan v časovnih rokih finančnega obdobja in doseženi cilji ter kazalniki iz odločbe o dodelitvi sredstev evropske kohezijske politike. Če ni tako, se sprožijo ustrezni postopki, katerih posledica je lahko tudi vračilo sredstev evropske kohezijske politike.«
Ne glede na to morajo občine do začetka prihodnjega leta vendarle najti neko možnost obdelave svojih odpadkov. Možnosti sta dve: bodisi bi na odlagališču v Leskovcu z lastnimi sredstvi občin zgradili mehansko biološko obdelavo odpadkov, seveda v bistveno manjšem obsegu od »propadlega« načrta, bodisi bodo občine odpadke vozile na obdelavo v Ljubljano, Celje ali Krško (druge lokacije so predaleč). Dokončne odločitve še vedno ni.
