Kako ste na igrišču doživeli derbi na Bonifiki?

Potem ko smo se uvodnih deset minut še malo lovili, smo prevladali, dosegli tri gole z globinskimi podajami in kombinatoriko ter imeli vse niti v svojih rokah do 60. minute. Nato je nepojasnjeno nastala luknja v naši igri, zato je bila tekma do konca zelo živčna. Na srečo smo vzdržali. Naša napaka je bila, da po prvem prejetem golu nismo stopili na žogo in umirili igre. Očitno bo treba delati na psihični trdnosti.

Bili ste osrednja osebnost tekme z asistenco in golom v slogu rojenih napadalcev. To je bil vaš prvi gol za Domžale, kjer ste peto sezono.

Zelo sem vesel tega gola, a v ospredju je ekipa. Šele ob ogledu posnetka sem videl, da je bila okrog mene velika gneča. Na igrišču se mi je zdelo, da sem sam in imam veliko prostora. Reakcija ob strelu na gol je bila instinktivna.

Kako se je ekipa vrnila v zmagovalni ritem, potem ko ste v prvem krogu kvalifikacij za evropsko ligo izpadli proti Čukaričkemu?

Po izpadu je bilo težko, a smo se zelo hitro pobrali. Glave smo zbistrili tudi tako, da smo imeli nekateri igralci prost konec tedna. Že prvi dan priprav nam je trener Elsner povedal, da je glavni cilj državno prvenstvo, Evropa pa je nagrada.

Domžale imajo težek začetek sezone z derbiji proti Kopru, Mariboru in Olimpiji.

Nikogar se ne bojimo. Z vsakim moraš igrati. Ker smo ambiciozni, so cilj tri zmage, saj skušamo izboljšali dosežek iz lanske sezone, ko smo bili tretji.

Pomemben del priprav ekipe je tudi gradnja moštvenega duha. Nedavno ste bili na raftingu v Bohinju.

Ko je Elsner postal trener, nas je že prvi teden odpeljal na krepitev moštvenega duha. Igralci smo po naslednjih dveh ali treh spoznali, da dobro vplivajo na vzdušje, zato smo jih začeli organizirati sami. Igralci se tako zelo dobro povežemo zunaj igrišča in prijateljstvo se pozna tudi na zelenici – daš še kanček več.

Ali bo vratar Nejc Vidmar nadaljeval tradicijo, da ekipo po tekmi, ko ne prejme gola, nagradi s krofi?

Nedvomno. Če ne bo gola, bo Nejc prinesel krofe in vsi bomo veseli.

Vsak nogometaš si želi zaigrati v tujini.

Prestopni rok je še dolg, a z glavo sem povsem pri Domžalah in že razmišljam o derbiju z Mariborom. Če imaš veliko željo, pridno delaš, si pošten do ekipe, nogometa in žoge, si vedno nagrajen. Zadnji takšen primer je moj zelo dober prijatelj Uroš Korun, ki je iz Domžal odšel na Poljsko.