Zveza Nato pričakuje, da bo Slovenija povečala svoje obrambne izdatke, je ob obisku v Ljubljani minuli teden izpostavil generalni sekretar Jens Stoltenberg. Naša država se je namreč ob vstopu v Nato zavezala, da bo za obrambo zagotavljala dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), trenutno pa namenja manj kot odstotek. Premier Cerar je Stoltenbergu obljubil, da bo Slovenija prenehala zmanjševati proračunska sredstva, namenjena obrambi – v prihodnjih dveh letih naj bi ta ostala nespremenjena, nato pa bi jih začeli postopoma dvigovati. Vendar pa vprašani v tokratni javnomnenjski raziskavi Vox populi, ki jo je za Dnevnik opravlja agencija Ninamedia, dvigu deleža sredstev za obrambo niso naklonjeni: podpira ga 24,3 odstotka anketirancev, 73,6 odstotka pa mu nasprotuje. Če te odgovore križamo z volilno preferenco, vidimo, da so večjemu vlaganju v obrambo najbolj naklonjeni volilci NSi (47 odstotkov pristašev Nove Slovenije bi za obrambo namenilo več denarja) in SMC (42 odstotkov), najmanj pa volilci ZL (6,6 odstotka) in SDS (17,6 odstotka). Med volilci Socialnih demokratov, torej stranke, ki ji v sedanjem mandatu pripada vodenje obrambnega ministrstva, jih povečanje deleža sredstev za obrambo podpira slabih 26 odstotkov.
Z vlado najbolj zadovoljni volilci SD
Podpora vladi, ki tudi v zadnjem mesecu ni postregla s kakšnimi občutljivimi reformnimi predlogi, se je julija nekoliko dvignila. Da ministrska ekipa Mira Cerarja dela dobro, ob prvi obletnici parlamentarnih volitev ocenjuje 33,6 odstotka vprašanih, kar je slabih pet odstotnih točk več kot junija in maja (obakrat 28,9 odstotka). Prav tako za pet odstotnih točk pa se je v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšal delež tistih, ki vlado vidijo kot neuspešno – da dela slabo, je tokrat ocenilo 60,5 odstotka vprašanih. Bolj kot pristaši največje vladne stranke SMC so z delom vlade zadovoljni volilci SD, precej manj pa pristaši tretje koalicijske stranke DeSUS. Da je aktualna ministrska ekipa uspešna, meni skoraj 66 odstotkov volilcev SD, 63 odstotkov volilcev SMC in 38 odstotkov volilcev stranke upokojencev, z njenim delom pa je zadovoljnih tudi 27 odstotkov podpornikov SDS.
Tokratna večja prizanesljivost do vlade pa se ne odraža na podpori največji koalicijski stranki. Če bi bile volitve včeraj, bi Stranko modernega centra obkrožilo 11,3 odstotka vprašanih. Če pa pogledamo zgolj opredeljene anketirance in torej ne upoštevamo tistih, ki ne bi šli na volišče ali ne vedo, katero stranko bi volili (teh je skupaj 41 odstotkov), bi SMC dobila dobrih 19 odstotkov glasov. To je odstotno točko manj kot pred mesecem dni, prvič po državnozborskih volitvah pa se ji je podpora po anketi Vox populi spustila pod 20 odstotkov. Ob tem spomnimo, da je SMC na volitvah julija lani zbrala dobrih 34 odstotkov glasov. Eden od možnih razlogov za tokratni padec priljubljenosti SMC je odhod Bojana Dobovška med nepovezane poslance. Razlika med SMC in SDS, ki tudi tokrat ostaja vodilna na lestvici strank, se je še povečala. Janševo stranko bi namreč obkrožilo 14,2 odstotkov vprašanih oziroma 24 odstotkov opredeljenih anketirancev (prejšnji mesec 22,7 odstotka).
Socialni demokrati in Združena levica spet izenačeni
Po dveh mesecih padanja podpore si je tokrat spet nekoliko opomogla SD. Volilo bi jo 16,1 odstotka opredeljenih vprašanih. Socialni demokrati so se tako na tretjem mestu izenačili z Združeno levico, ki se ji je podpora v primerjavi z junijem znižala za skoraj tri odstotne točke. Na petem mestu strankarske lestvice ostaja DeSUS, ki je konec minulega tedna svoje poslanske vrste okrepil z nekdanjim poslancem ZaAB Petrom Vilfanom. Anketarji Ninamedie so stranki upokojencev med opredeljenimi vprašanimi izmerili 9,8-odstotno podporo, kar je dobra odstotna točka več kot junija.
Prav tako je svoj junijski rezultat izboljšala Nova Slovenija – obkrožilo bi jo dobrih devet odstotkov opredeljenih. Dvig podpore NSi ni presenetljiv, saj se je stranka v zadnjih tednih v medijih pogosto pojavljala. Skozi parlamentarno proceduro ji je namreč uspelo pripeljati zakon o prikritih grobiščih in pokopu žrtev, prav tako pa so poslanci NSi podprli vladni predlog izvedbenega zakona o fiskalnem pravilu.
Če bi bile volitve včeraj, bi po anketi Ninamedie v parlament uspelo priti šestim političnim strankam. Precej pod parlamentarnim štiriodstotnim pragom bi namreč ostala SLS, ZaAB pa bi obkrožil zgolj en anketiranec.
