»Na družabnih omrežjih sem opazil, kako široko podporo sem imel ob cesti in doma v Sloveniji. Vsem sem za to zelo hvaležen. Do konca Toura pričakujem, da bodo še priložnosti. Dobro se počutim. Jutri bo nov dan,« je Kristijan Koren razmišljal po koncu drugega tedna 102. izvedbe Toura. Primorec ga je zaznamoval z nekaj zelo opaznimi akcijami, posebno sobotno. Čeprav v vlogi pomočnika, ki na dirki vseh dirk redko dobivajo priložnosti v ospredju, znova kaže svoj borbeni duh, nepopustljivost in tudi uslužnost. Med vrsticami njegovih zgodb se še kako kaže, kako so mu tudi nekdanji klubski kolegi še vedno hvaležni.
Kristijan Koren je želel v beg že v petek, a si je zadnji trenutek premislil. Ključen je bil pogovor z nekdanjimi klubskimi kolegi. »Beg je bil v načrtu. K sreči sem se prej pri Petru Saganu in kolesarjih BMC pozanimal, da bodo nadzorovali etapo, in sem ostal v glavnini. K sreči (etapo je pozneje dobil Greg Van Avermaet pred Saganom, op. p.),« je okoliščine opisal Koren. Zaradi prijateljskega nasveta je v nenormalno vročem dnevu hranil moči, kar je še kako prišlo prav dan pozneje.
V sobotni etapi ni bilo ekipe, ki bi lahko držala glavnino. V begu je bilo več kot dvajset kolesarjev, tudi številni izjemno dobro plačani zvezdniki, lačni zmag. Koren je bil ob pravem času na pravem mestu. Sobota je bila za jeklenega Primorca tudi nekaj posebnega. Okoli 73. kilometra etape, okoli viadukta Millau, največjega mostu z diagonalnimi jeklenicami na svetu, je na števcu skupnih kilometrov na Touru od prvega nastopa leta 2010 obrnil številko 20.000. Vendar ključni odsek etape je bil krajši (tri kilometre) in strmi (deset odstotkov) prelaz Croix Neuve tik pred ciljem. Koren je dobro vedel, da v takem zaključku proti vrhunskim hribolazcem (Pinot, Bardet, Rigoberto Uran, Simon Yates) nima veliko možnosti, zato se je 15 kilometrov pred ciljem odločil slediti akciji Michala Golaša, Poljaka iz belgijske Etixx. »Vedel sem, da nimam kaj čakati na zadnji strm klanec. V skupini je bilo preveč dobrih hribolazcev. Peter Sagan mi je pomagal pripraviti teren, da sem se lahko odpeljal naprej in ulovil Golaša. Skušal sem privoziti kakšno minuto prednosti pred vznožjem klanca, kar bi morda zadostovalo za polovico vzpona, potem bi poskušal 'zborbati' do vrha. Žal je bilo le 20 sekund. Golaš je imel v glavi pomoč klubskemu kolegu Rigobertu Uranu in s figo v žepu na čelu ni narekoval ritma na polno. Tako pač je v kolesarstvu. Poskušal sem. Ni bilo slabo,« je okoliščine zelo opazne akcije v zaključku opisal Koren. Soubežniki, med katerimi je bil cel kup zvezdnikov, lačnih zmag, so ga ujeli tri kilometre pred ciljem. S 14. mestom je kljub vsemu izenačil svojo doslej najboljšo etapno uvrstitev na Touru, ki jo je dosegel predzadnji dan Toura 2011 v vožnji na čas v Grenoblu.
Borbeni duh Primorcu ni dal miru niti v nedeljo. Tudi ta je pomenila za Korena svojevrsten jubilej. Zanj je bil to stoti tekmovalni dan na Touru doslej. Mimogrede, to pomeni četrtino največje legende Toura Joopa Zoetemelka (404). »Znova sem poskušal v beg od začetka, ampak ni šlo. Odpeljala se je druga skupina 27 kolesarjev, a tudi tej se ni izšlo. Interes in moč ekip Katjuša, Europcar in Lotto je bil močnejši. Predvsem Katjuša je vlekla nenormalno. Na zadnji vzpetini sem imel malce krize, vendar sem zgrizel. V zaključku me je Navardauskas prosil za pomoč v zaključnem sprintu in tudi to uslugo sem opravil, kot je treba,« je bil po jubilejni etapi v mestu Valence ob reki Roni Koren upravičeno ponosen. Nenazadnje je bil le za las oddaljen od najboljše uvrstitve (19. mesto). Visokorasli Litovec pa je končal kot šesti, za samimi eminentnimi imeni sprinta (Degenkolb, Kristoff, Sagan, Boassen Hagen), vse pa je še tretjič s surovo močjo ugnal Andre Greipel - Gorila (Lotto). Korenov zaveznik Peter Sagan ima trdno v rokah zeleno majico.
Če se je prva slovenska zmaga v soboto znova izmuznila, pa je bil dan zgodovinski za južnoafriško ekipo MNT-Qhubeka. 34-letni Stephen Cummings je ekipi ob premiernem nastopu privozil prvo zmago na Touru, kot nalašč na mednarodni dan Nelsona Mandele. Član ekipe Qhubeka (v jeziku nguni napredek) je v zadnjem kilometru izkoristil spogledovanje mladih Francozov Thibauta Pinota in Romaina Bardeta, najboljših francoskih hribolazcev, ki sta želela zmago pred očmi predsednika Franqoisa Hollanda. Kolesar povabljene ekipe na Touru ni zmagal že tri leta. Še več zgodb iz zakulisja ima mož v rumeni majici Chris Froome, ki s pomočjo ekipe Sky svoje vodstvo na cesti trdno drži na časovni razdalji treh minut. Več nasprotnikov ima in vidi ob cesti. »Nekdo iz občinstva me je med dirko polil z urinom in pri tem vpil 'dopingaš'. Zelo sem razočaran zaradi tega. To je ogabno. To nima ničesar skupnega s športom,« je incident razkril v cilju sobotne etape. Zgodba, ki ima širše ozadje in še ni končana. Danes pa nova razgibana etapa.