V grmovju sredi ničesar, na srbsko-madžarski meji, je minuli četrtek Madžarska postavila štiri metre visoko ograjo, zraven pa še bodečo žico. Po od buldožerjev razriti poti, ki vodi od kraja Morahalom proti jugu, je v visokih škornjih stopal madžarski minister za notranje zadeve Sandor Pinter in oznanil, da se je začel boj z migranti.
Prosijo za vodo, iščejo zaščito
Madžarsko južno mejo vsako noč prestopajo begunci iz Afganistana, Sirije, Iraka in Sudana. Med njimi so starci, ki si po prašnih poljskih poteh pomagajo s palico, in otroci, ki še ne morejo hoditi. Očetom in materam visijo z ramen, medtem ko ti iščejo prehod v Evropsko unijo. Prihajajo z vojnih območij in potrebujejo zaščito, ki naj bi jim jo zagotavljale mednarodne konvencije Združenih narodov. V skupinah hodijo sem ter tja ob cestah in domačine prosijo za vodo.
Ujeti so v cinično situacijo. Na uradnih mejnih prehodih jih zavrača srbska policija, saj nimajo dovoljenj za prehod meje. Tako ne morejo stopiti nekaj metrov naprej do madžarskih policistov, da bi v članici EU zaprosili za azil. Pinter je na Dnevnikovo vprašanje, kaj naj begunci naredijo za to, da bi v Madžarsko vstopili legalno, odgovoril, da je to stvar Srbije in mednarodnih dogovorov. A dogovorov ni.
Zunaj mejnih prehodov srbska policija večinoma gleda stran, zato se begunske družine na Madžarsko prebijajo skozi grmovje, gozd, čez polja in vodne jarke. Ženske in otroci zaprosijo za azil, moški poskušajo policijske zasede obiti in neopaženo nadaljevati pot v zahodne države. Minister Pinter novinarjem pred ograjo ni povedal, da migranti Madžarsko kmalu tudi zapustijo.
»Šli smo skozi Turčijo, Makedonijo, Srbijo, zdaj gremo na Madžarsko in potem v Nemčijo,« je dan pred prehodom meje napovedal gospod Abdurahman, učitelj športne vzgoje iz Homsa v Siriji. Sedeli smo v travi sredi zapuščenega tovarniškega kompleksa v Subotici, kjer se je ustvarilo provizorično begunsko taborišče. Ljudje pripešačijo v jutranjih urah, zvečer že odhajajo naprej. Vmes se okrepčajo z vodo, sadjem in kruhom, ki ga dovažajo lokalne humanitarne organizacije. Srbska oblast se zanje ne zmeni.
Abdurahman je v begunskem taborišču v Turčiji pustil ženo in štiri otroke. »Osman, dve leti. Said, devet let. Rania, štirinajst. Omar, sedemnajst,« je našteval. »Kličejo me po telefonu in me sprašujejo, kje sem.« Z njim je potoval dvajsetletni sin Mohamed. Ko bosta v Nemčiji, bosta poklicala družino in našla način, kako jih pripeljati za seboj.
Orban izkoristil gnečo
Na vzhodnih in južnih mejah Evrope poteka najhujša begunska kriza po drugi svetovni vojni. Zgolj iz Sirije je bilo pregnanih več kot tri milijone ljudi. V sosednjem Libanonu, ki šteje štiri milijone ljudi, je beguncev milijon in sto tisoč – več kot četrtina prebivalcev. Madžarski premier Viktor Orban pa je izkoristil zgodovinski trenutek, ko je v njegovo od sveta pozabljeno državo, ki ima deset milijonov prebivalcev, pripešačilo enainosemdeset tisoč beguncev. Mednje in svoje volilce je postavil žico, na predstavitev pa je poslal policijskega in vojaškega ministra. Mejna varnostna bariera bo dolga sto petinsedemdeset kilometrov, sta napovedala.
»Res je, da se na notranjem ministrstvu soočajo z izredno situacijo,« pravi Balazs Szalai iz madžarske humanitarne organizacije Migszol v Segedu, mestu tik za mejo. »Naši prijatelji, ki delujejo v azilnih centrih, pravijo, da so vsi dvakratno preobremenjeni. Toda Madžarska za migracijske ukrepe namenja vsako leto vsaj tri milijone evrov. S tolikšnim denarjem bi, če bi ga pravilno razporedili, lahko oskrbeli vse, ki pridejo,« je prepričan Szalai, ki na železniški postaji v Segedu migrantom prostovoljsko deli vodo in sadje. Po njegovem mnenju državni denar nenadzorovano izginja, saj je uradna oskrba migrantov minimalna.
Ograja bo stala dodatnih dvajset milijonov evrov. Elemente za »mejno varnostno bariero« izdelujejo v madžarskih zaporih, sta potek del novinarjem pojasnila oba ministra. Med njimi so bili tudi srbski, ki nad bodečo žico zmajujejo z glavo. »Ironično – če bodo migrante zaradi prehoda meje kaznovali z zaporom, bi se lahko zgodilo, da bodo izdelovali ograjo proti samim sebi,« je stoječ v senci ugotovil poročevalec beograjske televizije N1 Miodrag Sovilj. Na madžarsko-srbski meji se vsem vrti od vročine.
(Reportaža o beguncih na srbsko-madžarski meji bo objavljena v soboto v Dnevnikovem Objektivu.)
