»Krompir za odpis? Pa kaj.«
»Vesela sem, da so posadili krompir. Prihodnje leto pa bom imela svoj vrtiček,« je dejala mlada Rominja z dojenčkom v naročju. Hočevar je že dlje časa razmišljal, da bi bilo dobro, če bi vsako gospodinjstvo imelo nekaj vrta. Z županom Alojzom Kastelicem sta hitro našla skupni jezik. Občinski svet je soglasno podprl predlog za ureditev njive ob Vejarju in v ta namen v proračunu zagotovil dva tisočaka. Ker pa ga je sprejel zelo pozno, so podizvajalci trebanjske Komunale, ki ji je župan zadal to nalogo, krompir posadili kasneje, kot bi ga sicer. V zemljo je šel šele konec maja. Doslej so za nakup semena, ki so ga dobili po polovični ceni, nekaj orodja in delo po županovih besedah porabili okoli 700 evrov.
»Tudi če je bil ta krompir v trgovini res že za odpis, pa kaj potem?« na nekatere očitke o neprimerni kakovosti semenskega krompirja, ki so se pojavili v javnosti, odgovarja Matijeva soproga Vida Hočevar. »Ali ni bolje, da se ga uporabi, če je vsaj še za silo dober? Ne vem, zakaj je treba metati polena pod noge vsaki taki ideji. Gre za projekt samooskrbe. Ljudje so brez služb, zakaj ne bi nekaj delali? Vsi smo veseli, da so uredili njivo,« pravi.
In zakaj je morala za to poskrbeti Komunala in ne Romi sami, vprašamo. »Naši Romi teh opravil še ne znajo, pa tudi strojev nimajo, saj je bilo treba travnik najprej preorati, tudi sajenje je potekalo strojno. Najprej mora biti neka spodbuda, da se stvari začnejo premikati,« dodaja Matija Hočevar. Po besedah Kastelica je Komunala pač občinska služba oziroma javno podjetje in se mu zdi povsem logično, da je opravila to nalogo. K pobiranju bodo seveda pritegnili tudi Rome, nato pa njivo še enkrat preorali.
Prostora vsaj še za eno njivo
Poleg hektar velike njive je prostora vsaj še za eno takšno. Toda za začetek je dovolj, pravi župan, saj je treba najprej videti, kako bo ideja sploh sprejeta med Romi, pa tudi, ali je zemlja tam sploh primerna za poljedelstvo in vrtičkarstvo. »Prihodnje leto bomo popisali zainteresirane in jim po kvadratnih metrih razdelili njivo, pa naj potem sami sadijo, kar želijo,« pravi.
Seveda pa jih je treba prej naučiti. Tu naj bi svojo vlogo imele tudi delavke v dnevnem centru za romske otroke in mladostnike v Vejarju, ki deluje pod okriljem centra za socialno delo.
V dnevnem centru otrokom ponujajo pomoč pri šolskih nalogah, pripravljajo razne aktivnosti in enkrat na mesec delavnice za starše. Prihodnje leto bodo, kot kaže, tudi vrtnarili. »Naselje smo jim uredili, zdaj moramo narediti korak naprej, da bodo znali sami poskrbeli za boljše življenje,« razmišlja Kastelic.