Ponedeljek, 13. julij

Ravnotežje poklicnega in zasebnega življenja ne obstaja

Danes sem vesela, da nismo zgolj virtualna agencija, še vedno pa zelo dobro izkoriščamo prednosti dela od koderkoli in kadarkoli, saj nimamo strogega urnika; bistveno bolj kot čas, ki ga preživimo v pisarni, se mi zdi pomembno, da je delo opravljeno. Zato se moj delovnik začne ob 6. uri, če imam veliko dela, pa ob 5. uri, da imam vsaj uro ali dve časa, preden se zbudi moj devetletnik. Veliko se spremeni, ko postaneš mama, in žongliranje med obveznostmi, ki jih narekuje delo, v katerem zelo uživaš, in otrokom, ki te potrebuje in s katerim želiš preživljati čas, ni lahko. Pravzaprav je včasih hudičevo težko. Strinjam se s Sheryl Sandberg, izvršno direktorico Facebooka in avtorico ene mojih najljubših knjig Lean In, ki ne verjame v ravnotežje poklicnega in zasebnega življenja, ampak v integracijo.

Za fleksibilnost mojega dela sem hvaležna, saj mi omogoča zgodnje odhode domov, ko ima sin predstavo v šoli, po drugi strani pa lahko še vedno delam popoldne, ko ga odpeljem na trening.

Torek, 14. julij

Za resničen uspeh moč in denar nista dovolj

Pretekli konec tedna sem šla v Istro, kjer sem si ob morju napolnila baterije za nekaj napornih tednov, ki so pred mano. Z leti sem ugotovila, da si najbolj spočijem, če imam nestrukturiran čas in ga imam dovolj za branje. V petek je ravno prišla nova pošiljka od Amazona, v njej pa med drugim Thrive Ariane Huffington, ustanoviteljice in urednice Huffington Posta. Njena oboževalka sem, odkar sem pred leti v obdobju največje neprespanosti videla njen TED govor o pomenu spanja za uspešnost. Takrat sem prvič pomislila, kako sem tudi jaz padla v to zanko, da sem skorajda ponosna, kadar delam vso noč.

V knjigi Thrive Ariana uspešnost razvija naprej in podkrepljeno s številnimi raziskavami razlaga, da je ne definirata le denar in moč, ampak uvaja še tretjo metriko (Third metric), ki obsega dobro počutje, modrost in čudenje nad velikimi in majhnimi stvarmi v življenju, ki nas napolnjujejo. Neprestana vključenost (koliko vas spi z mobilnikom na dosegu roke?) in občutek, da nenehno nekaj zamujamo, če ne preverjamo spletnega sveta, kvari naše odnose v živo. Mislim, da nisem osamljen primer, da takoj, ko imam nekaj minut, na primer v čakalnici pri zobozdravniku, vrsti v trgovini ali na tržnici, sežem v torbico po telefon in izkoristim čas za prebiranje e-pošte ali katerega od člankov, ki jih redno dodajam na bralni seznam. In zamujam čas za umirjanje, razmislek, prisotnost v trenutku. Jutranjo uro danes ob kavi namenim novim stranem knjige in razmišljam o stavku: čeprav ni težko živeti življenja, ki vključuje tretjo metriko, je zelo lahko ne živeti takšnega življenja.

Pred četrto uro, ko se odpravim po sina, ki se bo do konca tedna učil veščin novinarstva za otroke, pregledam še skice žičnih modelov za nov projekt prenove spletnega mesta, pri katerem prvič sodelujemo z drugo spletno agencijo kot pisci vsebin. Zakaj sem navdušena? Ker do zdaj taka sodelovanja niso bila samoumevna, kadar se storitve obeh agencij nekoliko prekrivajo. Tako so vsi strokovnjaki za vse, namesto da bi se osredotočili na tisto, v čimer so najboljši. Sem zagovornica povezovanja in sodelovanja s specialisti na projektih; tako so rezultati boljši, stresa je manj in vsi imamo priložnost učenja drug od drugega.

Sreda, 15. julij

Zadela sem na lotu!

Dobro, če smo čisto natančni, ni šlo za loto, temveč za druge nagradne igre, ampak do zdaj sem zadela: avto peugeout 307, potovanje za dva na Karibe, vikend v Kempinskem, iz konference v Parizu pa sem domov prinesla dron. Očitno imam srečo, zato me je pred kratkim, ko je bilo v igri pet milijonov evrov, prijateljica prepričevala, da bi morala igrati loto. Potem je pogovor zavil na temo, kaj bi naredili, če bi zadeli sedmico. Po kratkem razmisleku sem ugotovila, da ne bi prav dosti spremenila!

No, šla bi na daljše potovanje in morda malo razširila ekipo, še preden se novozaposleni lahko finančno pokrijejo. Pri čezoceanskih letih ne bi več pogledovala proti poslovnemu razredu, temveč bi si tudi tam privoščila. Ampak: delala bi, kar delam, živela bi podobno, kot živim zdaj. To spoznanje je bilo v bistvu zadetek na lotu, saj me je razveselilo, skorajda presenetilo. Zdaj znam odgovoriti na vprašanje, kaj bi počela, če denar ne bi bil ovira! V bistvu pa je prava ovira naš strah (pred neuspehom, morda pred tem, kaj bodo drugi rekli), ki nas paralizira in nam zožuje možnosti. Prijateljica je razmišljala, da bi dala odpoved v službi, v kateri že nekaj let ni bila zadovoljna, a se kar ni mogla odločiti, da bi šla na svoje, saj ima doma družino in kredit. Potem jo je odpustil šef, odprla je podjetje, v katerem veliko bolj uživa in je pri delu uspešna. Če je ne bi odpustil šef, bi, tako pravi tudi sama, verjetno še vedno delala tam. Včasih potrebujemo brco v rit, da nas premakne iz cone udobja.

Četrtek, 16. julij

Poletje je čas za branje

Danes se je dan začel zgodaj, saj sem morala dokončati ponudbo za serijo internih izobraževalnih delavnic o uporabi družabnih medijev. To je nekaj, kar zelo rada počnem, redko pa imam priložnost izvesti celo serijo, saj veste, krčenje proračunov.

Zelo rada tudi berem. Do gimnazije sem precej brala, potem pa so obveznosti leposlovje zbrisale z mojega urnika, zares se je vrnilo šele po fakulteti. Zdaj kar naprej kupujem knjige ter jih nosim iz knjižnice (in prepogosto plačujem zamudnino). Še vedno preberem več strokovnih knjig kot leposlovja, a se precej izboljšuje, odkar bistveno manj gledam TV.

Med revijami redno berem samo Monocle, ki sem si jo pred nekaj leti naročila kot darilo za rojstni dan, zdaj pa to ponavljam vsako leto. Seznam knjig, ki jih želim prebrati, imam kar v telefonu oziroma računalniku v beležki, kakšno knjigo dodam vsakič, ko preberem kakšno priporočilo v družabnih medijih ali mi jo priporočijo prijatelji. Trenutno so v čakalnici za poletje In v gorah odzvanja Khaleda Hosseinija, Samotnost praštevil Paola Giordana, trilogija Kena Folletta in Razpoložena za Pariz Vesne Milek.

Verjetno se najbolj veselim knjige s kupa na mizi v pisarni, ki je prejšnji teden prispel od Amazona: Daring Greatly avtorice Brene Brown, ki je imela odličen TED govor o moči ranljivosti. Predolgo smo se trudili, ženske še posebej, da bi bile močne in ne bi kazale čustev. Brene med drugim piše: »Če lahko delimo svojo zgodbo z nekom, ki se odzove z empatijo in razumevanjem, sramota ne more preživeti.«

Petek, 17. julij

Sodelovanja

Z naročniki se dobivam vse bolj zgodaj. Vsi smo zaposleni in nekako se ti zdi, da če se dogovoriš za sestanek dovolj zgodaj, si eno nalogo opravil, še preden se delavnik »zares začne«. Ob osmi uri nas tako sedmerica že razglablja o informacijski arhitekturi in vsebinah novega spletnega mesta Društva za marketing Slovenije. Vsak detajl je pomemben, da bomo lahko ustvarili odlično uporabniško izkušnjo.

Do desetih imam že nekaj neodgovorjenih klicev, ki jih začnem vračati. Prijateljica in naročnica (precej pogosta kombinacija, večinoma v vrstnem redu najprej prijateljica, potem naročnica) me sprašuje za mnenje, kako bi lahko prek družabnih medijev komunicirali produkte, ki jih bodo v kratkem začeli tržiti, in dogovoriva se za sestanek. Hitim v pisarno in pišem drugi naročnici v Italijo, kako bi se po mojem mnenju morali odzvati na netočne informacije v članku, v katerem so napačno pripisali zasluge drugemu podjetju. Nadaljujem z osveževanjem seznama gradiv, ki jih mora priskrbeti tretji naročnik, če želimo, da bo lansiranje nove storitve uspešno. Hitrost je v poslu in komuniciranju pomembna, zato včasih komaj žongliramo med vsemi zahtevami.

Med odmorom sem šla na spletno mesto Gazel pogledat nagrajena podjetja. Koliko uspešnih podjetniških zgodb imamo! Gazele so odlična priložnost, da se hitrorastoča uspešna podjetja, ki so pogosto usmerjena v tujino in jih slabo poznamo, predstavijo tudi v Sloveniji in dobijo priznanje za svoje uspehe. To je izjemno pomembno tudi za obstoječe zaposlene in za privabljanje novih perspektivnih kadrov. Gazel se spomnim še iz časa študija na ekonomski fakulteti, kjer sem se usmerila prav v podjetništvo. Od dr. Aleša Vahčiča sem se ogromno naučila – kot kaže, sem dobro poslušala, saj sem pri 25. letih ustanovila svoje podjetje.

Pred odhodom domov prejmem še uradno povabilo s fakultete Doba, ki študij v celoti izvaja spletno, da bom jeseni nosilka enega od predmetov. Rada in pogosto predavam in vodim delavnice, do spletnih seminarjev pa sem imela kar malo odpora, ker slušateljev ne vidiš. Odlična izkušnja izpred meseca dni, ko sva z blogerjem Ronijem Kordišem - Hadom izvedla dva spletna seminarja na temo uporabe digitalnih tehnologij pri komuniciranju organizacij, me je prepričala v nasprotno. Sodelovanje z Ronijem je bila ena najboljših predavateljskih izkušenj v tandemu, čeprav nisva mogla biti v istem prostoru, saj sem bila takrat na konferenci v Kaliforniji. Novembra, ko bova imela nov modul v sklopu spletne komunikacijske akademije, bo za naju že bistveno lažje. Upam, da bova imela spet tako zavzete študente – nekatere naloge so bile res odlične.